URN_NBN_SI_doc-PFIWHDTO

251 z najdaljšo tradicijo poučevanja klasičnih jezikov v Sloveniji. 5 To tradicijo je – navzlic zunanjim pritiskom – uspela obdržati tudi v klasičnim jezikom izrazito nenaklonjenih časih, tako da je po besedah Kajetana Gantarja res izgledalo, kakor da bi nad njo bdel nekakšen genius loci . 6 V naš 5. D razred smo prišli iz vseh koncev Ljubljane z okolico, načeloma pa nas je gnala želja staršev (mi smo tedaj o tem jeziku vsled naše starosti vedeli bore malo), da bi se njihovi potomci naučili vsaj osnov latinščine in si tako pridobili temelje hu- manistične izobrazbe. Ne gre zanemariti dejstva, da je osnovnošolska izobrazba tista, ki jo, vsaj praviloma, dosežejo vsi in posledično je nadvse pomembna in nikakor ne zanemarljiva naloga osnovne šole, da otroke navduši, spodbudi h kritičnemu razmi- šljanju in usmeri v nadaljnje izobraževanje. Spiritus agens , ki bi ga morala prebuditi, je želja po znanju in nikakor ne le misel na darila ob uspešnem zaključku, listino oziroma željen naziv. Za razliko od kasnejšega formalnega izobraževanja je ravno osnovnošolsko tisto, ki ima na razpolago še največ manevrskega prostora, da temeljno šolsko snov podaja na bolj neformalen način z večjim številom ekskurzov in s tem nevede izoblikuje in postavi trdne temelje ad dies vitae . Med učenjem latinščine na tej zgodnji stopnji se torej še toliko bolj čuti posredno, a temeljito, vsrkavanje znanj humanističnih ved, saj nikakor ne smemo govoriti le o goli slovnici, spregatvah in sklanjatvah ter o številnih slovničnih izjemah, temveč toliko bolj o kulturi antičnega sveta, književnosti in dalj- nosežnih dosežkih civilizacije. Z vsem tem smo se podzavestno seznanjali že preko klasičnih (izvornih in prirejenih) besedil, ki smo jih prevajali, od Cezarja do Mar- cialovih epigramov na eni strani, ter med branjem Asterixa in Schwabovih antičnih pripovedk na drugi strani. Obenem je bilo na razpolago več obšolskih dejavnosti, v katerih sta se prepletala delo in zabava, vse pa je bilo z anekdotami vred zabeleženo v glasilu Rustica Latina . V njem je bila med drugim objavljena tudi recenzija članka Delove novinarke, ki se je udeležila ene od dramskih predstav in ji je uspelo v relativno kratkem prispevku zapi- sati kar nekaj vsebinskih in strokovnih napak, začenši z rimskim Petoviem v naslovu. Članek je bil natančno recenziran med eno od šolskih ur, novinarki pa kakšen krajši tečaj latinščine in spoznavanje osnov rimske civilizacije ne bi škodovala. V prvi vrsti smo se pod okriljem naše razredničarke in nesporno vodilne figure, ki si je prizadevala ohraniti in okrepiti pouk latinščine v osnovni šoli, Aleksandre Pirk- majer Slokan, spoznavali z rimskim panteonom, heroji, smrtnicami, ki so jih ljubili, in z najpomembnejšimi – resničnimi ali legendarnimi – rimskimi zgodovinskimi oseba- mi. Nihče od nas, ki smo se tega jezika učili štiri leta še kot otroci, tudi tisti, ki so imeli svoj prvi in zadnji neposredni stik z latinščino ravno v osnovni šoli, si ne bo nikoli privoščil napake, ki si jo nemalokrat privoščijo novinarji (zlasti spletnih portalov), ko na primer razglasijo Julija Cezarja za rimskega cesarja ali vztrajno mešajo imena grških 5 Cf. Pirkmajer Slokan 2008, str. 165. 6 Kajetan Gantar, Likvidacija klasične gimnazije v znamenju boja proti elitizmu, Kultura in politika (ur. Mateja Jančar), Ljubljana 2007, str. 130–131. Reliquiae reliquiarum osnov humanistične izobrazbe v osnovni šoli