perko.pdf

Perko, L, Raziskovalno delo mladih v Ljubljani in knjižničarji in poznavanju stroke knjižničarji primerni mentorji. V splošnem bi na osnovi ustnih razgovorov z mladimi raziskovalci, mentorji, starši in knjižničarji lahko rekli, da okolje, razne institucije, krajevne skupnosti, razna društva, ki delujejo v javnem interesu in tudi nekatere knjižnice, ne podpirajo dovolj tovrstnega raziskovalnega dela mladih. Premalo se namreč zavedajo, da je to eden od konkretnih primerov, kako na preprost način, s preprostimi metodami lahko opozorimo na onesnaženost okolja, preveliko število avtomobilov na pločnikih, premalo sredstev za nabavo literature ter drugih virov informacij, neustrezno opremljenost knjižnic in podobno. Z mladinskim raziskovalnim delom osvestimo sokrajane za lastne posebnosti, jim ponudimo določeno veljavo v širši okolici in jih vključimo v svet kot enakovredne ostalim. Zaposlene, ki so zadolženi za raziskovalno dejavnost mladih, lahko opozorimo na to, da ni njihova dolžnost le institucionalno podpiranje tega dela v obliki organiziranja tekmovanj, pač pa, da je prav tako potrebno sodelovanje z aktivnimi udeleženci (mladimi raziskovalci in mentorji oziroma ustreznimi strokovnjaki z določenih področij, med katere spadajo tudi knjižničarji). Razumljivo je, da je veliko lažje naročiti določeno raziskavo ustreznemu podjetju, izpolniti naročilnico ter tako dobiti ustrezne rezultate, brez razmišljanja o vključitvi mladih ljudi v reševanje problematike, ki jo obravnavajo. Nekateri, med katere spadajo tudi določene knjižnice, že bolj cenijo delo mladih raziskovalcev, saj naloge ustrezno obdelajo, jih postavijo na knjižne police ali pa jih celo javno razstavijo, jih ponudijo kot gradivo za seminarske naloge, referate, predavanja, diplomske naloge in podobno. Drugi rezultate raziskovanja mladih objavijo, in sicer tako, da jih predstavijo v televizijski ali radijski oddaji, v ustreznem glasilu ali reviji ter ob tem ustrezno promovirajo lastno ustanovo, knjižnico in ob tem tudi različne dejavnosti, ki jih lahko ponudijo. Malo je primerov, kjer bi nalogo predstavili širši javnosti, naprimer kraju, kjer prebivajo raziskovalci, strokovnjakom iz industrije, inštitutom, uporabnikom knjižnice in podobno. Še manj pa je bilo doslej možnosti za medknjižnično izposojo raziskovalnih nalog kot dodatnega gradiva za študij ali pripravo drugih pisnih izdelkov. 6 Vse tovrstne aktivnosti, ki so povezane z delom mladih raziskovalcev oziroma so temu naklonjene, so vsekakor v veliki meri odvisne od kraja, področja Slovenije, dejavnosti okolice in ustreznih strokovnjakov ter želje po spremljanju dogodkov, ki so v teku s časom. Odraz okolice je v tem primeru tudi delo knjižnic, spremljanje določenih ciljnih skupin v posameznih tipih knjižnic in ustrezno informiranje ter izobraževanje knjižničarjev na področju raziskovalne dejavnosti mladih. 6 Zbrano na osnovi razgovorov z mladimi raziskovalci, mentorji, knjižničarji, starši, lastnih izkušenj. 181