perko.pdf

Knjižnica 44(2000)1-2 3 Knjižničarji kot mentorji oziroma somentorji Trditev, da knjižničarji ne morejo biti mentorji mladim raziskovalcem, ni ustrezna, saj s takšno trditvijo izničimo knjižničarsko stroko kot enakovredno ostalim oziroma knjižničarstva ne obravnavamo kot enakovredno raziskovalno področje. Verjetno se le premalo zavedamo možnosti, ki nam jih lahko ponudijo mladi raziskovalci tudi na knjižničarskem področju in jih zato slabo izkoristimo. Tudi knjižničarstvo ima veliko področij, ki jih mladi radi raziskujejo kot naprimer: analiza domače in tuje literature, vrste ter ustreznost literature in informacij, ki jih nudijo različne knjižnice, predlogi za nabavo literature, kakor tudi analiza različnih ciljnih skupin v knjižnicah, uvajanje novosti in različnih dejavnosti, ki so odraz potreb okolij, v katerih knjižnice delujejo, aktivne pomoči mladih v obliki spoznavanja stroke preko prakse in analize rezultatov uvajanja določenih novosti. Kot somentorstvo oziroma knjižničarjev pomemben prispevek je lahko tudi svetovanje pri izbiri knjižnice, v kateri lahko mladi raziskovalci in njihovi mentorji dobijo ustrezno dodatno literaturo ali vire informacij, pomoč pri posredovanju literature preko medknjižnične izposoje, do katere sami nimajo dostopa zaradi oddaljenosti ali načina izposoje v določeni knjižnici, seznanjanje z možnostmi uporabe drugih tipov knjižnic kot so šolske (naprimer: specialne, visokošolske...), pomoč pri izbiri raznovrstnega gradiva, ki strokovno ustreza vsebini raziskave in ni običajni vir (prospekti podjetij, katalogi, slikovna gradiva o izdelkih, plakati in podobno), nudenje možnosti predstavitve in razstave končnega raziskovalnega izdelka v knjižnici ali drugi podobni ustanovi. Kot somentorstvo knjižničarjev je mišljeno tudi zagotavljanje ustrezne litera- ture za redno in permanentno izobraževanje učiteljev oziroma profesorjev kot mentorjev ter poznavanje in nabava ustrezne literature za kvalitetno oblikovanje pisnih izdelkov (po določenih standardih) raziskovalcev. Knjižničarji vseh tipov knjižnic so za mlade raziskovalce in njihove mentorje nujni strokovni somentorji, zlasti pri oblikovanju pisnih vsebin raziskovalnega dela. To zajema naprimer: pravilno navajanje uporabljenih virov oziroma citiranje literature, oblikovanje izvlečka in povzetka, pripravo kazal, ki kasneje služijo kot signalne informacije, ustrezno knjižničarsko obdelavo končnega izdelka raziskovanja, da si ga lahko izposodijo tudi drugi uporabniki ipd. K temu pa seveda sodi tudi nenehno in redno izobraževanje knjižničarjev ter seznanjanje z vsemi novostmi na področju knjižničarske dejavnosti ter seznanjanje z različnimi množičnimi mediji, ki dopolnjujejo knjižničarsko dejavnost. Mladi se, ob pripravi raziskovalnih ali projektnih nalog, večinoma prvič srečujejo z ustvarjalnim delom, samostojnimi raziskavami, ki vključujejo tako seznanjanje z zadnjimi, najnovejšimi dosežki na določenem področju, kakor tudi zbiranje osnovnih informacij, njihovo ustrezno obdelavo, oblikovanje splošnih dejstev, novih spoznanj, iskanje možnosti za njihovo uporabo v praksi 182