perko.pdf

Perko, L. Raziskovalno delo mladih v Ljubljani in knjižničarji ter nadaljnjem lastnem delu. Prvič se dejansko v lastni praksi srečujejo z vsebinami, ki so v njihovih učbenikih in učilnicah predstavljeni kot dokončna, izkristalizirana dejstva in informacije oziroma faktografski podatki. Mentorji, kakor tudi knjižničarji, lahko mladim posredujejo lastne izkušnje in koristne napotke, ob tem pa tudi obnavljajo in poglabljajo lastno znanje ter nadgrajujejo že obstoječe znanje in izkušnje. Mentorji, somentorji in knjižničarji so velikokrat v stiski, saj postanejo vmesni člen med mladimi raziskovalci, ki pripravljajo raziskovalne ali projektne naloge, in organizatorji, ki od njih veliko pričakujejo. Stopnjo zahtevnosti nalog je zelo težko določiti, saj mentorji in knjižničarji na začetku premalo poznajo predznanje in interese mladih raziskovalcev. Zato je mogoče boljši način ta, da zastavimo cilje nekoliko višje in jih nato prilagajamo zahtevnosti, interesom, predznanju in možnostim ter delovnim pogojem za realizacijo zastavljenih ciljev. Nekateri učitelji in knjižničarji za to delo niso pripravljeni žrtvovati svojega časa ali pa morda nimajo sposobnosti realizirati določenih idej, ne znajo posredovati drugim lastnega znanja in ne želijo sodelovati pri tovrstnem delu. Menijo tudi, da je raziskovalno delo na šolah premalo cenjeno in stimulirano, kar povzroča tudi nemotiviranost za delo tako mentorjev kot mladih raziskovalcev. Organiziranje tovrstnega dela je na področju Ljubljane in Slovenije neenotno, običajno s premalo jasnimi kriteriji za delo, preveč je prepuščeno samoiniciativnosti posameznih mentorjev, knjižničarjev ali celo samih raziskovalcev (brez ustrezne strokovne pomoči), kar ima v nekaterih primerih za posledico nestrokovnost izdelka. Drugi učitelji in knjižničarji so pripravljeni pri tovrstnem delu sodelovati, znajo poslušati razmišljanja mladih, ki živijo v drugačnem, tehnološko bolj razvitem času, kot so ga sami živeli, uresničevati ideje in zamisli, so se pripravljeni v določene teme strokovno poglobiti ali pa sami dajati pobude in predloge. Ob tem je najpomembnejše poznavanje načina razmišljanja mladih. Le malo je sprotnih, novih informacij s področja raziskovalnega dela mladih, prav tako je organiziranih premalo izobraževalnih priprav za mentorje in knjižničarje. Velikokrat se pojavi problem, da učitelj - mentor ali knjižničar ne more enakovredno sodelovati pri pripravi raziskovalne naloge, saj ni seznanjen z uporabo različnih baz podatkov in interneta in ne pozna naslovov domačih in tujih revij, v katerih bi lahko našel ustrezne podatke in informacije. Največkrat je problem že znanje določenega tujega jezika ali pa prepoznavanje novosti, ki ni v skladu z njegovim pogledom na določeno temo ali vsebino. Premalo je prenosa izkušenj in znanja mentorjev s srednjih šol na osnovne šole in še manj z visokošolskega oziroma univerzitetnega nivoja študija na srednješolskega. 183