URN_NBN_SI_doc-VZYBDWZP
110 Šolska kronika • 1–2 • 2014 Naš Bosanček Jovo, dobil je mamo novo. Zdaj spet zakliče tata, ko se odprejo vrata. Ustašev več se ne boji, pod sliko Tita varno spi. On res še pionir je mlad, a v šolo hodi strašno rad, in riše, piše, se uči, da znanja kaj si pridobi. Ko ga pokliče Bosna, na sina bo ponosna! 27 Poleg čitank in učiteljev, ki naj bi zavestno vzgajali v duhu socializma, bi po mne- nju takratne oblasti vzgojo lahko bogatile tudi šolske stene v razredih in na hodnikih. Oskar Hudales je s tem v zvezi povedal: »Premalo je, če v razredu visi samo slika maršala Tita. Maršal Tito in drugi predstavniki ljudske oblasti bi morali z učiteljevo pomoč- jo neprestano vplivati s svojimi izjavami na oblikovanje mladih duš našega naraščaja. Zakaj ne bi bile stene šolskih hodnikov in učilnic, ki sedaj puste in dolgočasno zro na mlade ljudi, okrašene s čedno izpisanimi izreki naših velikih ljudi?« 28 Po petem kongresu KPJ in drugem kongresu KPS so se začele oblikovati smernice za utrjevanje idejnopolitične vzgoje, ki se je realizirala v najvažnejši družbeno-vzgojni ustanovi – šoli. Vlado Schmidt je leta 1948 zapisal: »V šoli vzgajamo predvsem pri po- uku. Najvažnejša stran pouka pa je njegova idejnopolitična usmerjenost. Najvažnejša naloga idejnopolitične vzgoje je vzgoja v duhu marksistično-leninističnega svetovnega nazora. Vse delo v šoli moramo podrejati koristim borbe za socializem. Ta borba je tudi ideološka borba, borba za novo, socialistično zavest ljudi, ki jo moramo pričeti že v šoli.« 29 Kakšni pa so konkretni idejno-politični elementi vzgoje, je zapisal Stevan Bezdanov v knjigi Vzgoja in izobraževanje v dokumentih KPJ in ZKS : »Krepitev odpor- 27 Vera Albrehtova, Mi gradimo (Ljubljana, 1950), 9. 28 Oskar Hudales, »Vzgajajmo v duhu narodno osvobodilne borbe«, Popotnik 63 (Ljubljana, 1945– 1946), priloga, stran 6. 29 Vlado Schmidt, »O idejnopolitični vzgoji v osnovni šoli«, Popotnik 65 (Ljubljana, 1948), 259. Vera Albrehtova, Mi gradimo, 1950, str. 9.
RkJQdWJsaXNoZXIy