Kazalo.pmd

141 ki so zaradi obsega poslovanja nemara zadovoljiv reprezentant slovenskega knjigarniškega stanja nasploh (52 knjigarn ustvari po večini ocen približno 80 % knjigarniškega prometa v Sloveniji, opomniti pa je treba, da je delež knjigarni- škega prometa v splošnem knjižnem prometu v Sloveniji precej pod deležem, ki ga dosega v drugih državah Evropske unije), so v letu 2007 več kot pol knjig pro- dale v manj kot petih izvodih. Deset najbolj prodajanih knjig je ustvarilo 2,5 odstotka prometa, piše Metka Zver v majski izdaji Naglasa , glasila poslovne sku- pine Mladinska knjiga. Prostora za različne knjige je očitno dovolj. Tudi različnih knjig je očitno dovolj, marsikdo bi rekel, da preveč. Vendar smo še na začetku. Chris Anderson pravi, da se povprečna knjiga na ameriškem trgu proda v 500 izvodih. Slovenski izkupiček je trikrat boljši: približno 4000 naslovov, približno šest milijonov prodaje. Preizkušnje šele prihajajo. Vse bolj bo treba izbirati. Katerim knjigam bodo takrat dajali prednost bralci? Katerim drugi členi v komunikacijskem krogu knjige? In katerim založniki? Vprašanje je še bolj zapleteno zato, ker se v Sloveniji, kakor je bilo pravkar že opozorjeno, še zmeraj zelo malo kupcev (zelo malo glede na evropske standarde) odloča za izbiro knjig tam, kjer je izbira vsaj načelno svobodna in lahko izbirajo med različnimi knjigami: torej v resnični ali virtualni knjigarni. Večina knjig je prodana po sistemu »da ali ne « neposrednega trženja, ne pa po sistemu »ta ali ona« proste izbire. Vendar knjige niso množični medij in se ne morejo in se ne bi smele kosati s televizijo. Če drugega ne, zahtevajo bolj aktivnega uporabnika. Bolj ak- tiven uporabnik pa je tudi bolj zahteven in ga je težje spraviti v statistični približek. 4 Knjiga kot kulturni posrednik Težko je racionalno ugovarjati trditvi, da je knjiga za novoveško evropsko civi- lizacijo konstitutiven element; izbor vsebine pa je konstitutiven za obstoj komu- nikacijskega kroga knjige. Knjiga od prvih oblik obstoja prek Gutenbergove in Lutrove Biblije do danes prenaša vsebino, v zgodovinskem spominu pa se naj- bolj ohrani tista, ki prenaša družbeno relevantno vsebino. Izbor vsebine je bistven kriterij za smisel obstoja posamezne knjige in knjižne kulture kot seštevka posameznih knjig tudi danes. V teoriji kulturnih posrednikov, ki jo je razvil, vplivni sociolog Pierre Bourdieu, med kulturne posrednike prišteva številne s knjigo povezane poklice ter opozarja, da kulturni posredniki ne le posredujejo, temveč tudi ustvarjajo družbene vrednote. Razliko v izbiri bom skušal pokazati na praktičnem primeru. Vsakdo, ki deluje v komunikacijskem krogu knjige, se, hipotetično gledano, lahko znajde pred izbi- ro, kateri knjigi med zelo številnimi bo dal prednost, ko mora izbrati. Ste založnik in medij vam ponudi zastonj oglas – ali pa ga, bolj verjetno, pridobite s kompen- Blatnik, A. Še ena knjiga (pre)več: kako smo nehali brati in začeli šteti