Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 135 – 145 142 zacijo. S čim se boste oglasili? Imate izbiro, knjig je veliko, prostor pa je za eno. Da se izognete ugovorom, da se poezija tako in tako ne prodaja (čez 3000 pro- danih izvodov zbirke Ferija Lainščka je pač izjema, ki potrjuje pravilo, saj ta knjiga, parafrazirajmo, ni kot druge ) ali da se nekaterih knjig pač ne da brati, pa če še tako veljajo za dobre, denarja ne boste zapravljali in šli boste na sigurno , v zalogo izkazanih mednarodnih uspešnic. Vzamete recimo dve knjigi, ki sta se pred slovensko izdajo obe hudo uveljavili v domačem okolju (ena je prodala pol milijona izvodov v jeziku, ki ga govori 16 milijonov, torej per capita ponovila uspeh Premikov Janeza Janše, največje uspeš- nice samostojne Slovenije v primerljivem žanru pričevanja) in se obe prodali v blizu 30 tujih izdajah 7 . Oba avtorja sta relativno mlada in fotogenična, pri obeh gre za prve uspešnice. Ko knjigi izideta, se izkaže, da sta obe tudi podobno ber- ljivi – prva ima med letošnjim prvim januarjem in prvim septembrom 3240 iz- posoj, druga, ki ste ji posvetili svojo promocijsko pozornost in z njo napolnili več kot pol slovenskih knjigarn – 2607. Do natančnih podatkov o prodaji sicer nismo mogli priti, po delnih virih 8 lahko sklepamo, da je knjigarniška promocija prodala kakih petsto izvodov več, kot bi se knjiga prodala sicer, zaostanek v pro- daji druge knjige pa morda pojasnjuje tudi to, da je četrtino dražja. 500 izvodov seveda ni zanemarljiva številka, morali pa bi jo zmanjšati z vloženimi sredstvi in primerjati z izkupičkom kake knjige z medijsko promocijo. Po delnih nestruk- turiranih virih lahko poročam, da za toliko naraste tudi prodaja katere od knjig, ki so predstavljene v knjižni oddaji na nacionalni televiziji – če o njih govorijo mnenjski voditelji. Izpostavljena knjiga, o kateri govorimo, kakšne posebne medijske pozornosti ni imela. Razprava o razlogih bi presegla okvir tega pris- pevka, zato lahko na kratko rečemo, da je tematika ene od knjig pač bolj mediage- nična kot tematika druge. Doslej sta knjigi videti precej podobno. Kje so razlike? V vsebini. Začnimo s tem, da je prva napisana zelo sodobno in sveže, z vrsto namigov na sodobno kulturo in globalizirani svet, druga pa tradicionalistično oponaša sladko pravljično re- toriko. Prva pred nas postavlja resna družbena in zasebna vprašanja, recimo vprašanje neenakomerne delitve bogastva, zakonske zvestobe in ne nazadnje tudi zahodnjaškega odnosa do smrti, ki se v romanu izteče v na Nizozemskem, od koder roman prihaja, že uzakonjeno, pri nas pa v podzavest potisnjeno evtana- zijo. (Že samo to je tema, ki omogoča precejšnjo medijsko eksploatacijo. So pa v knjigi še druge.) Druga v veliko osladnih ovojih prodaja nauk, da je treba živ- ljenje sprejeti tako, kot je, in se sprijazniti z vsem okrog sebe. Po recepcijski te- oriji Hansa Roberta Jaussa, ki je spremenil razumevanje književnosti in pozor- 7 Za primerjavo to sicer ni pomembno, a vendar povejmo, da gre za Kluunovo Pride ženska k zdravniku in Özkanovo Izgubljeno vrtnico. 8 Metka Zver, Naglas, maj 2008.