Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 71 – 93 90 ki, saj jim pomožna funkcija za oblikovanje seznama izbranih zadetkov ne pome- ni veliko. Iskalni obrazec se jim zdi najustreznejši, kadar obsega le eno iskalno polje, v katerem lahko oblikujejo poizvedbe na čim preprostejši način, brez po- drobne uporabe poizvedovalnih tehnik, operatorjev ipd. Prednost dajejo upora- bi grafičnih elementov in izražajo večjo občutljivost na količino in razporeditev elementov in informacij na zaslonu. Humanisti so bili glede na preference pravzaprav blizu družboslovcem. V na- jvečjem številu primerov sta jim najbolj ustrezala oba enostavnejša vmesnika. Nista jim bila všeč niti tradicionalen iskalni obrazec niti podrobnejši kratki for- mat zadetkov. Prednost so dajali grafičnim elementom, preprosti postavitvi in manjši količini informacij na zaslonu. Glede pomožnih funkcij niso imeli pref- erenc. Za drugi dve skupini raziskovancev, biomedicince in tehnologe, smo ugotovili, da nam premajhno število raziskovancev žal ni omogočalo oblikovanja zanes- ljivih zaključkov. Lahko pa rečemo, da so bili uporabniki s področja naravoslov- ja in matematike, ki so bili druga največja skupina raziskovancev, brez dvoma najzahtevnejši v svojih preferencah in zaznavah tako glede funkcionalnosti kot tudi vizualne podobe vmesnika. Opazili smo tudi, da so družboslovci in delno tudi humanisti precej jasno izražali značilnosti t. i. “Google generacije” (Fast in Campbell, 2004), saj so preferirali vmesnike, podobne spletnim iskalnikom, ki za razmeroma uspešno delo ne zahtevajo podrobnega znanja poizvedovanja. Glede dela z zadetki so sicer vsi uporabniki imeli enake preference glede nači- nov dela z zadetki, vendar so bili naravoslovci – matematiki znova bolj zahtevni – prednost so dajali delu s pomožno funkcijo (seznam izbranih zadetkov) in de- lali z več zadetki hkrati. 5.2 Kje so naši rezultati lahko še uporabni? Preučevanje individualnih razlik se je v zadnjih letih močno uveljavilo v študi- jah poizvedovanja in premaknilo center pozornosti s skupin uporabnikov na posameznika. Vendar pa naša študija kaže, da je vključevanje individualnih raz- lik uporabno tudi, kadar želimo preučevati dobro definirane skupine uporabni- kov. Vsekakor lahko obstajajo tudi drugi razlogi za razlike med uporabniki (npr. star- ost, spol, izkušnje, izobrazba, mentalni modeli). Pred oblikovanjem trdnih zak- ljučkov, s katerimi bi vplivali na načrtovanje sistemov za poizvedovanje, je po- leg teh dejavnikov zagotovo potrebno preučiti še druge skupine uporabnikov, drugačne vmesnike in druge modele individualnih značilnosti. S svojo študijo nakazujemo eno izmed možnih raziskovalnih smeri.