URN_NBN_SI_DOC-M79ATOXE

Knjižnica 41(1997)1 njene vprašalnike knjižnic obdela svetovalna služba, rezultate pa publicira in na različne načine predstavi javnosti in Ministrstvu za kulturo. Knjižnice so od leta 1953 do leta 1989 izpolnjevale tudi vprašalnike državnega zavoda za statistiko, ki je podatke potem posredoval Unescu. Z osamosvojitvijo države pa je to nalogo prevzela enota za razvoj knjižničar- stva v Narodni in univerzitetni knjižnici in s tem skrb za konsistentnost in pravilnost podatkov in tudi za posodabljanje obrazcev za zbiranje podat- kov 1 . Uspešnost knjižnic v splošni knjižnični mreži oz. na državni ravni se meri in interpretira s primerjavo s kazalci Normativov in standardov (Normativi, 1987), in sicer s prikazom elementov: - število krajev s strokovno organizirano knjižnično ponudbo - število aktivnih uporabnikov knjižnice - število izposojenih enot knjižničnega gradiva - število, vrste in oblike knjižničnega gradiva in elektronsko posredo- vanje dokumentov - vrste in obseg posebnih storitev. Normative in standarde je sprejela na predlog knjižničarske stroke država kot priporočilo za načrtovanje razvoja knjižnic in usmeritev za financerje. V skladu s splošnimi cilji našega okolja je uspešna tista knjižnica, ki ji je uspelo v danih pogojih pridobiti nove uporabnike, nove člane in izboljšati stopnjo doseganja (preseganja) standardnih določil. Uspešnost pa je analizirana tudi v kontekstu splošnih ciljev, ki so sprejeti z dogovori na državni ali medna- rodni ravni, npr. s priporočili Unesco manifesta za splošnoizobraževalne knjižnice (Unesco, 1995). Merjenje uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic, se vse od sprejetja nacionalnih standardov opravlja s primerjavo njihovega doseganja, ki dobro odslikava uspešnost knjižnic znotraj stopnje dosegljivosti virov. S primerjavo med knjižnicami in z navezavo na usmeritve in dogovore, spre- jete na državni ravni in z navezavo na mednarodna dogajanja in priporočila pa se navadno argumentirajo predlogi in zahteve za ustreznejše financiranje knjižnic. Potrebno je namreč pojasniti, daje neuspešnost knjižnic v kontekstu 1 Matična služba v Narodni in univerzitetni knjiinicije uvedla vrsto novosti, npr.: 1990- primerjava dosežkov knjižnic s priporočili standardov za posamezne kazalce in posamezne knjižnice, merjenje odprtosti knjižnic, število čitalniških sedežev, knjižničarskih delavcev po standardu, prihodki na prebivalca in člana, obrat knjižničnega gradiva; 1991- oddelki za mladino, vrste katalogov, prirast knjižničnega gradiva za odrasle, mladino ne glede na jezik publikacije, razmerje knjižničnega gradiva naslov.izvod, prirast naslovov po UDK, specifikacija izdatkov za knjižnično gradivo, materialne stroške, plače in investicije; 1992- vrste neknjižnega gradiva; 1993: fotokopiranje; 1994- struktura članov, kader, ki se je formalno strokovno izobraževal.