URN_NBN_SI_DOC-M79ATOXE

Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic doseganja normativov navadno vezana na premajhna sredstva, ki jih za knjižnice odobravata ministrstvo za finance oz. lokalna skupnost. Po letu 1990 prikazuje razvojna služba poleg celostne podobe razvoja sloven- skih splošnoizobraževalnih knjižnic tudi stopnje doseganja posameznih ka- zalcev za vsako knjižnico, zato da bi omogočila hitro primerjanje rezultatov med knjižnicami, hkrati pa so s tem knjižnice dobile močne argumente za nastopanje in uveljavljanje zahtev v svojem okolju. Uspešne knjižnice pa služijo tudi kot vzorec dela za druge, prebujajo interes za knjižnice, služijo za lažje razvijanje specifičnih oblik dela za posamezne skupine prebivalcev, lažje pa tudi opravljajo raziskave na lokalnem nivoju in ugotavljajo uspe- šnost z merjenjem zadovoljevanja potreb prebivalcev in vrednotijo storitve z objektivnimi merili. Ko so se knjižničarji leta 1993 na seminarju srečali z metodami merjenja uspešnosti splošnih knjižnic po priročniku Moora (Moore, 1989), so ugoto- vili, da dobro sledijo mednarodnim priporočilom, še zlasti če k temu prište- jemo še občasne raziskave potreb uporabnikov, ki jih opravijo knjižnice za svoje območje ali pa za posamezne ciljne skupine prebivalcev. V pomoč pri razvoju knjižnične dejavnosti pa so tudi občasni analitični opisi razvojnih dosežkov posameznih služb v knjižnici (npr. domoznanstvo, svetovalna dejavnost za knjižničarstvo) ali načinov njihovega organiziranja (npr. uspe- šnost samostojnih in nesamostojnih knjižnic). Te navadno opravi razvojni oddelek za knjižnično dejavnost, aplikativne na majhnem vzorcu narejene raziskave pa naredijo tudi študenti bibliotekarstva. Namen merjenja uspešnosti je prikazati sedanje stanje razvoja knjižnic, kaj so knjižnice dosegle, kaj delajo, hkrati pa opozoriti na razvojne cilje: kaj želijo doseči, izboljšati in zakaj. Celostna podoba služi za oblikovanje ciljev, odlo- čitev, za določanje prioritet in razvojnih usmeritev, za argumentirano pre- pričevanje in sklepanje dogovorov. Pri analiziranju poročil ugotavlja razvojna služba tudi, ali knjižnice opravl- jajo prave stvari za doseganje rezultatov in opozarja knjižnice z različnimi svetovalnimi in izobraževalnimi metodami na možnosti izboljšave in na vlogo, ki jo ima dobro vodenje. Z analiziranjem poročil pa pridobiva in oblikuje tudi kazalce 2 za vrednotenje učinkovitosti po ustreznosti, uporab- nosti, veljavnosti, ponovljivosti, praktičnosti in primerljivosti. 2 Kazalci ali indikatorji so kvantitativni izraz uporabe oz. vrednosti določenega vidika knjižnice, katere uspešnost merijo.