URN_NBN_SI_DOC-M79ATOXE

Knjižnica 41(1997)1 Problematika merjenja uspešnosti V prikazu uspešnosti delovanja knjižnic je poudarek na opisnih značilnostih razvoja knjižnic, na splošnosti, ker so tudi cilji na državnem in na lokalnem nivoju splošni, in bolj kot kvaliteta se ugotavlja kvantiteta. V vprašalniku je tudi zaradi razvojnih opozoril zajetih več indikatorjev, kot jih zmorejo posa- mezne knjižnice prikazati, hkrati pa tudi ne vsi, ki jih zahtevajo standardi, npr. amaterske knjižnice, knjižnice v zaporih, bolnišnicah ipd. Uporabo standardov za merjenje uspešnosti zagovarjajo različni avtorji, npr. Lynch za analiziranje podatkov za upravne, finančne službe, za nadzor in iskanje podpore pri razvoju, ker zagotavljajo konsistentnost in pravilnost podatkov (Lynch, 1996, str. 8), Moore in Lancaster pa tudi zato, ker poleg zagotavljanja merjenja uspešnosti delovanja na osnovi obrazcev za zbiranje podatkov omogočajo tudi načrtovanje programa dela (Moore, 1989, Lancas- ter, 1993). Primerjava zbranih podatkov s standardi je primerna za analizir- anje mreže in za primerjanje rezultatov z drugimi, tudi tujimi knjižnicami 3 Kljub temu pa Lynch posredno opozarja na problematiko merjenja, ki je posledica težav pri oblikovanju standardov, in sicer določitev kvalitete in kvantitete, izbor osnove za izdelavo: razvojno stanje, profesionalnost, razis- kave (katere), tuja izhodišča, izbor stopnje kvalitete: minimum ali maksi- m um in interpretacija cilja, navajanje inputa ali autputa, raznolikost knjižnic, ki so vključene v standarde (Lynch, 1996, str. 13). Vsi ti pomisleki so opozorilo, da merjenje uspešnosti s primerjavo s standardi ni vselej zadostno zagotovilo za prav načrtovan razvoj knjižnice. Prehod od merjenja uspešnosti knjižnic z doseganjem splošnih ciljev k merjenju uspe- šnosti z uporabnikove perspektive se uveljavlja postopoma, predvsem z izobraževanjem vodstvenega kadra knjižnic od leta 1990, ki poteka tudi s sofinaciranjem Ministrstva za kulturo. Tako merjenje omogoča vzdrževati kakovost, ki je po Kotlerju (Kotler, 1996, str. 56) skupek lasnosti in značilnosti knjižničnega gradiva in storitev, ki vplivajo na njegovo sposobnost, da zadovolji izražene ali naznačene potrebe, omogoča tudi vzdrževanje zanesl- jivosti, odzivnosti, zaupanja in usmerjenosti k uporabniku (ibidem, str. 476). Za to pa moramo po njegovem mnenju določiti visoke standarde in sisteme za spremljanje uspešnosti, ki jo definira kot uporabniku posredovano vred- nost. To je skupna vrednost v očeh uporabnika (vrednost knjižničnega gradiva, storitve, vrednost zaposlenih, vrednost podobe knjižnice) in skupni 3 V mednarodni primerjavi zbiranja statističnih podatkov in njihove uporabe za prikaz razvoja knjižnic (Hanrath/, Sumsion, 1996, str. 166-167) je Slovenija izpolnila podatke za 14 kazalcev od 15. (pa bi bil tudi ta lahko izpolnjen, če bi se prav prevedel) in je med 25 državami druga. Velja pa opozoriti, da tako visokega mesta ne dosegamo, ko se primerjamo z odstotki doseganja posameznih kazalcev.