URN_NBN_SI_DOC-M79ATOXE

Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic strošek v očeh uporabnika (cena v denarju, porabljeni čas, porabljena energi- ja, psihični napor) (ibidem, str. 38). Neposredno ugotavljanje uporabnikovih potreb in želja ter njegovega mnen- ja o kvaliteti zadovoljevanja le-teh z anketami, intervjuji, razpravami ipd. je še zmeraj preredko, čeprav bi bilo koristno tudi zato, ker se s takimi meto- dami ugotavljanja uspešnosti knjižnice uporabnik hkrati tudi izobražuje o knjižnici in njeni dejavnosti. Uvajanje teh metod zahteva daljši čas, med drugim tudi zaradi navajenosti na proračunsko financiranje knjižnic v prej- šnji družbeni ureditvi in zanemarljivo vlogo vodenja in upravljanja pri tem. Opozoriti velja tudi, da v danih razvojnih pogojih knjižnic pogosto knjižničar bolje pozna uporabnikove potrebe oz. potrebe okolja, kot ono samo. Če se prebivalci niso srečali s knjižnično dejavnostjo oz. z različnimi možnostmi, ki jim jih ta nudi za aktivno in ustvarjalno vključevanje v družbo, potem težko izražajo mnenja, ki bi jih knjižničar uveljavljal kot razvojne zahteve. Podatki govore, d a je knjižničarjem uspelo v tem času tudi brez neposredne- ga ugotavljanja uporabnikovih potreb s povečano in posodobljeno ponudbo razširiti krog uporabnikov in povečati njihovo zahtevnost. Ne moremo pa mimo dvomov, da bi ne bili rezultati še boljši, če bi knjižničarji večkrat opravili drugostopenjske raziskave, ugotavljali tudi stroškovno učinkovitost in koristi posameznih storitev svoje knjižnice ter pogosteje izrabili rezultate raznih, predvsem domačih raziskav. Tudi te so premalokrat argument za nastopanje, še manj pa se uveljavljajo njihovi rezultati pri praktičnem delu. Perspektive razvoja merjenja uspešnosti Knjižnice imajo še pretežno tradicionalni princip vodenja več administriran- ja kot vodenja in upravljanja. Družbene razmere pa opozarjajo, da bo nava- janje standardov kot edinega argumenta za financiranje, za dodeljevanje sredstev knjižnici, premalo, da bi ta izboljšala svoje delovne pogoje. Standard postaja v razvitih knjižničnih sistemih celo nepomemben v tej vlogi, mnogi strokovnjaki pa priporočajo več vodenja in manj administriranja, financir- anje programov namesto ustanov in opozarjajo, kakor tudi Lynch (1996, str. 8), da dobiva standard izrazito vlogo priporočila in ne pravila in se mora vodenje nasloniti na proučevanje potreb, določanje prioritet in orodij za zadovoljevanje potreb okolja. Tudi pri nas se bo moralo vrednotenje uspešnosti knjižnic bolj kot dosedaj nasloniti na uporabnika. Pri tem so nam lahko v pomoč Moorovi osnovni principi merjenja: - Merjenje mora biti sestavni del vodstvenega in upravljalskega procesa