URN_NBN_SI_DOC-R58QZJRY

likost in oblika mize so lahko različne. Standardna m era velikosti čitalniške mize za enega bralca: višina 75 cm, najm anjša mizna plo­ šča 75 X 75 cm. Za skupinsko delo je priporočljivo sestavljanje miz, okrogle mize 75 X 150 cm, mize za štiri otroke z mizno ploščo 150 X 75 cm. Stoli ob čitalniških mizah morajo biti prirejeni za daljše sedenje, obvezno morajo imeti naslonjala; sedež in naslonjalo ne smeta biti nagnjena nazaj. Mere za otroške stole so: 40—42 cm, za odrasle 46—48 cm. V otroških klubskih prostorih se stoli lahko zamenjajo s tapeci­ ranimi klopmi. (Standardi SIK) V čitalnici knjižničar pedagog dela z učenci individualno ali skupinsko. Individualno kot informator, skupinsko pri pedagoških urah knjižne in knjižnične vzgoje. Kot inform ator pomaga mladim bralcem pri iskanju želenih informacij in pri sestavljanju referatov. Zato mora dobro poznati priročno knjižnico, ki naj bo nameščena v čitalnici. Glavni viri informacij so poleg slovarjev, bibliografij, leksikonov, enciklopedij še poučne knjige za učence, strokovne knjige vseh predm etnih skupin za učitelje, revije, časopisi in AV sredstva. Uspešnost danih informacij je knjižničarju glavni pokaza­ telj za oblikovanje dobre priročne knjižnice. V čitalnici (ob iskanju gradiva) knjižničar sproti ugotavlja, katero predm etno področje je premalo zastopano, s čim je treba knjižnico dopolniti. Čitalnica v šolski knjižnici naj mlademu bralcu nudi možnost, da si v njej izposodi knjige, ki si jih po knjižničnih pravilih ne more izposoditi na dom. Nauči ga uporabljati priročnike, ki jih potre­ buje za pisanje šolskih referatov, tu prebira pionirske, mladinske in strokovne časnike in časopise ter bere dela, ki jih ima rad. V čitalnici naj bi bil tudi prostor z razstavnimi policami ali vitrinam i za razsta­ ve knjižnih novosti in za literaturo, ki obravnava važna aktualna vprašanja. Odlični kreatorji zanimivega, sodobnega pouka so tudi učenci, ne samo učitelji. Pri realizaciji le-tega pa je potrebno sistematično in kontinuirano delo. Ze v tretjem razredu osnovne šole učitelji učence dodatno zapo­ slijo z raziskovalnimi nalogami tako, da sami iščejo dodatne vire informacij iz narave in družbe. V četrtem razredu se ta oblika samo­ stojnega dela še širi in tako do končanega šolanja. Učenci,, ki so bili tako vodeni, so dobro pripravljeni za samostojno delo v nadalj­ njem izobraževanju. Ob načrtno izvajani knjižni in knjižnični vzgoji čutijo željo po osvajanju znanja in si znajo sami ali z manjšo pomočjo knjižničarja poiskati informacije. Nemalokrat nudi U9peh čitalniškega načina