URN_NBN_SI_DOC-R58QZJRY

dela veliko osebnega zadovoljstva, tako šolskemu knjižničarju kot učencem in učiteljem. Učenci po opravljenem delu zelo radi poročajo knjižničarju o bolj ali manj uspešnih referatih, govornih vajah itd. Večkrat določijo temo po knjižničarjevem predlogu, ki predlog obli­ kuje glede na aktualnost in zmožnost posameznikov. Knjižničar ima to prednost, da pozna skoraj vse učence šole in lahko sprem lja njihov osebnostni in razumski razvoj, jih spodbuja pri delu in tako dodaja svoj delež pri oblikovanju mlade osebnosti. Čitalnica je torej središčni prostor knjižnice, k jer se začne in postopno razvija informativno delo. Povratna informacija vpliva na nabavno politiko, sproti se kaže uspeh knjižnične vzgoje, potreba po dodatnih katalogih in drugih pomagalih. Poleg AIK in naslovnega kataloga sta priporočljiva še tem atski in UDK ter kartoteka s seznami virov informacij za posamezne na­ loge, re fe ra te . . . Ob tem delu se pokaže potreba po medknjižničnem sodelovanju. Nemalokrat je osnovnošolec nalogo opravil s pomočjo gradiva iz Pionirske knjinice, CTK ali NUK. Vse našteto pa lahko realiziramo le ob načrtni in smotrni vzgoji uporabnika od 1. razreda dalje. Moderna šolska knjižnica pa dobiva vedno bolj značaj medio- teke, ki navaja učence k samostojnemu iskanju informacij, k izpo­ polnjevanju znanja, k intelektualnemu razvoju in kritični presoji. Medioteka naj bi bila študijsko jedro šole, prostor, kjer učitelji načrtujejo svoje delo in se pripravljajo na pouk ob uporabi vseh razpoložljivih pripomočkov. Tu naj bi se hranili, izposojali in upo­ rabljali vsi AV mediji za učitelje in učence. Tu bo imela svoj pro­ stor tudi strokovna pedagoška knjižnica, ki naj obsega po standar­ dih najm anj 800 do 1000 naslovov aktualne pedagoške literature z ustreznim i katalogi. V prostoru naj bodo razmnoževalni aparati (ci- klograf, fotokopirni aparat) za višje razrede. V tem prostoru bodo imeli kasneje svoje delovno mesto tudi učni aparati oz. kom pjuterski priključki. Velikost mediotečnega kabineta bo odvisna od števila oddelkov v šoli, vendar ne m anjša od 30 m2. Moderni proces vzgoje in izobraževanja na srednji šoli temelji na izrabi in razvijanju kreativnih sposobnosti mladega človeka. Za­ posluje njegove razumske, fizične in družbene sposobnosti. Na sred­ nji šoli se učni proces ne razvija več le v smeri branja in memori- ranja prebranega, temveč je potrebno razvijati sposobnosti opazova­ nja, koncentracijo sprem ljanja in poslušanja, logičnega sklepanja in odkrivanja sistematike. Potrebna je samodisciplina, potrebno pa je tudi stalno aktivno preizkušanje znanja in nadaljnje razvijanje