URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Problem izobraževanja za knjižnični menedžment pa se kaže v drugačni luči. Čeprav je v prvem tipu izobraževanja celo 33% "menedžerskih" tem, nam podroben pregled vsebine pokaže, da gre bolj za seznanjanje udeležencev izobraževanja s splošno situacijo v knjižničarstvu (npr. zakonodaja, infor- miranje, vloga in načini poslovanja ter druge značilnosti različnih vrst knjižnic), kije resda osnovni pogoj za vsakršno vodenje, vendar hkrati tudi za začetek dela, saj naj bi vsak zaposleni vedel, v kako organiziranem okolju deluje. Ker sta oba tečaja prvega tipa namenjena začetnikom, lahko le po- gojno govorimo o menedžerskem izobraževanju, saj praviloma začetniki niso kadrirani na vodilna delovna mesta. Zato lahko trdim, da pravega menedžerskega izobraževanja pod okriljem NUK (še) ni, čeprav je res, da je bilo organiziranih nekaj posebnih tečajev tudi za direktorje knjižnic, a v glavnem splošnoizobraževalnih. Izobraževanje za menedžment ostaja prej- koslej ena bistvenih izobraževalnih nalog NUK, tudi če ga ne bo mogla izvajati sama - lahko pa ga organizira v dogovoru z za to usposobljenimi institucijami. 3.3.3. Inštitut informacijskih znanosti, Maribor (IZUM) IZUM se je s svojo dejavnostjo informacijskega inženiringa vključil v sloven- ski knjižnični informacijski sistem pred nekaj več kot desetimi leti. Njegova naloga je bila omogočiti avtomatizacijo poslovanja knjižnic tako glede raču- nalniške strojne opreme kot tudi programskih rešitev, temelječih na strokov- nih podlagah in standardizaciji v bibliotekarstvu. Hkrati na svojem central- nem računalniku gosti tudi vzajemni online centralni katalog, v katerega sodelujoče knjižnice prispevajo vsaka svoje podatke ali pa jih iz njega črpajo za potrebe svojih lokalnih podatkovnih baz oz. katalogov. Na podlagi teh izhodišč je nastal sistem Cobiss (Kooperativni bibliografski sistem in servisi), ki ima več programskih sklopov za potrebe delovanja knjižnic. Avtomatizirani knjižnični sistem s povečevanjem informacijskih možnosti spodbuja vedno nove zahteve, zato se servisi Cobiss, ki omogočajo diferen- cirano in večnamensko uporabo osnovne baze Cobib, še vedno razvijajo. Tako je trenutno v razvoju kar nekaj dodatnih "modulov" oz. programskih sklopov, ki jih zahtevajo knjižnice, npr. za medknjižnično izposojo, nabavo gradiv, razne bibliografije (npr. bibliografija univerzitetnih učiteljev) ipd. Vsi ti različni računalniški programi omogočajo skladno delovanje knjižnic v sistemu in tudi vsake knjižnice posebej, zato jih morajo zaposleni obvladati in znati ravnati z njimi še pred uvedbo avtomatiziranega poslovanja oz. pred vstopom v že avtomatizirani sistem. Medtem ko NUK v svojih izobraževal- nih programih posreduje udeležencem predvsem bibliotekarsko znanje, jih IZUM izobražuje za samo uporabo programov, t.j. v grobem za poznavanje sistema, ukazov za vnos, ukazov za iskanje ter ukazov za izpisovanje in statistične preglede.