URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Pred začetkom meritev se moramo vprašati: - kaj je namen meritev, - katere probleme želimo rešiti, - na katera vprašanja bi radi dobili odgovor, - kaj je predmet oziroma nivo vrednotenja (storitev, oddelek, cela knjižnica), - kateri kazalci bi lahko bili koristni, - s katerim kazalcem bomo dobili odgovor na vprašanje, ki ga želimo rešiti? 2.3.1. Meritev srednjega časa dostave dokumentov iz za obiskovalce zaprtega skladišča Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) se je leta 1997 odločila, da bo začela izvajati meritve uspešnosti delovanja s pomočjo kazal- cev iz tedanjega osnutka standarda ISO/DIS11620 pa tudi na druge načine. Za nekatere najpomembnejše elemente kakovosti storitev, npr. za relevant- nost nabavljene periodike, v standardu ni kazalcev uspešnosti. Zato so v CTK za ovrednotenje relevantnosti periodike izdelali svojo metodologijo' 14 '. Za vrednotenje storitev izposoje pa je izbrala metodo ravnokar izdanega stan- darda ISO 11620 (5) . CTK ima v prostem pristopu le novejše gradivo, starejše obiskovalci naročijo iz skladišča v kleti zgradbe. Na dostavo večina obiskovalcev počaka, zato je hitrost dostave pomemben element kakovosti storitev. Mnenje knjižničarjev izposojevalcev pred meritvijo je bilo, da je večina gradiva obiskovalcem dostavljena v 10 do 15 minutah. Da bi bili rezultati meritev čimbolj objektivni, sta meritev pripravila le en knjižničar in ravnatelj, drugi knjižničarji o nameravani meritvi niso bili obveščeni. Dveh merilcev, študentke in študenta bibliotekarstva, ki sta op- ravila meritev preko storitev Študentskega servisa, ni v knjižnici nihče poznal. Merilca sta dobila navodilo ravnatelja, da ob morebitnih vprašanjih izposojevalcev meritev prikrivata. Nekaj tednov pred meritvijo sta eden od zaposlenih knjižničarjev in ravnatelj pripravila povprečen vzorec naslovov gradiv (dokumentov). Vzorec je za- jemal različne vrste gradiva po tematiki, po jeziku, po obliki, po lokaciji v skladišču itd. Na zahtevkih za izposojo so bili izpisani le zadostni podatki za identifikacijo gradiva. Da ne bi knjižnični manipulanti v skladišču pre- poznali pisave kolega knjižničarja na zahtevkih, sta merilca listke prepisala. Meritev je potekala 10.4.1998 tako, da sta merilca, eden dopoldan, eden popoldan, na vsako uro oddala šest do sedem zahtevkov za dostavo gradiva in merila čas dostave. Dostavljenih je bilo 74 dokumentov v času dostave od 8 minut do 46 minut. Srednji čas dostave dokumentov (mediana) je bil 15