URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Zaradi teh sprememb v univerzitetnem okolju in zaradi novih izzivov, kot so učenje na daljavo in razširitev vseživljenjskega učenja, so ameriški knjižničarji napravili znaten napredek zlasti v: - spemenjenih delovnih postopkih, - ravnanju z elektronskimi infrormacijami, - pristopu do elektronskih informacij in njihovi uporabi za učenje in poučevanje. Pred visokošolskimi knjižničarji stojijo naslednji izzivi: - vključitev informatike v učne obveznosti, - poučevanje študentov, - pomoč učnemu osebju fakultet, - zagotovitev pogojev za študij (prostori za kolektivno učenje, interaktivni telekonferenčni centri, računalniške učilnice, priprava elektronskih pub- likacij itd.). Akademske knjižničarje naslednjega stoletja bodo ocenjevali, kako dobro povezujejo uporabnike z informacijami in znanjem (ne glede na lokacijo resursov), torej po njihovi aktivni vlogi. Zato morajo knjižničarji opustiti tradicionalno konservativno obnašanje in postati inovatorji, vodje, v odnosih s pedagoškim osebjem. Tisti, ki so na učnih delavnicah pred leti uvajali fakultetne kolege v svetovni splet in jim pomagali z nasveti, so danes v boljši poziciji, saj njihovi kolegi vedo, pri kom lahko iščejo informacije in pomoč. Vključevanje knjižničarjev v pedagoški proces poteka z zaznavnim odporom mnogih knjižničarjev v ZDA, sposobnejši pa so sprejeli izziv in se ob nudenju storitev začeli ukvarjati še z raziskovalnim in pedagoškim delom. 3.3. Trendi v specialnih knjižnicah Transformacijo specialnega knjižničarstva si lahko pogledamo na izstopa- jočem primeru raziskovalne knjižnice in informacijskih servisov avtomobil- ske korporacije Ford (16) . V tem servisu je zaposlenih 20 ljudi, od tega jih 11 dela na intranetu v skupnem obsegu 4,5 človek*leto. Njihova knjižnica je 24 ur/dan na razpolago uporabnikom Fordove korporacije po vsem svetu. Leta 1997 so posredovali 19.000 informacij, od tega približno 650 zahtevnejših (od 3 ur do 3 mesecev dela v skupni vredosti 10.000 USD stroškov online poizvedb). Posredujejo znanstveno tehnične, poslovne, pravne informacije ter delajo primerjalne študije. V zadnjih treh letih beležijo porast zahtevkov za 20% letno. Veliko se ukvarjajo z elektronsko založniško dejavnostjo, medtem ko katalogizacijo, medknjižnično izposojo, kopiranje in nekaj poiz-