URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

spremembah utemeljimo s strokovnimi argumenti in si tako postavimo trdna izhodišča za prihodnje delo. Termini so namreč osnovno orodje, s katerim je znanosti omogočeno znan- stveno raziskovanje. In ob poskusu najti novo, ustreznejše poimenovanje za splošnoizobraževalno knjižnico, se ponovno izkaže, da je terminologija (če se zatečem k F.Pedičku) "tisti znakovni sistem znanosti, v katerem se zrcali vsa tematika, vsa problematika in ves razvoj ter vrednost določene znano- sti" 4 . In če je bibliotekarstvo res znanost, potem naj bi spreminjanje terminov oziroma uvajanje novih terminov temeljilo na vsebinskih in ne na formalnih razlogih. V članku bom zato skušala ugotoviti, ali obstajajo vsebinski razlogi za spremembo uveljavljenega poimenovanja splošnoizobraževalna knjižnica. Na podlagi historičnega pregleda tipologije knjižnic in besedil nekaterih vidnejših bibliotekarjev bom ugotavljala, kako se je na Slovenskem ta izraz sploh začel uporabljati in kateri so njegovi predhodniki. Še posebej bom sledila uporabi izraza javna knjižnica in utemeljila svoje odklonilno stališče do uporabe tega izraza za poimenovanje splošnoizobraževalnih knjižnic. Obenem se bo izkazalo, da izraz splošnoizobraževalna knjižnica ni rezultat politične indoktrinacije preteklega političnega sistema, temveč izhaja iz vse- binskega koncepta tega tipa knjižnice, k uresničenju katerega je slovensko knjižničarstvo desetletja težilo. O roži S pojmom splošnoizobraževalna knjižnica označujemo danes knjižnico, kije namenjena splošni vzgoji, izobraževanju, kulturi in razvedrilu uporabnikov konkretne lokalne skupnosti, ki je knjižnico ustanovila in jo tudi finančno podpira. Splošnoizobraževalna knjižnica, kot jo poznamo danes pri nas, je rezultat dvojne reforme knjižnic po drugi svetovni vojni: razrešitve samostojnega statusa knjižnic kot javnih ustanov 5 in združevanja različnih vrst knjižnic (sindikalne, ljudske, študijske) na osnovi vsebinsko zaokroženega koncepta, ki je izoblikovan po vzorcu anglo-ameriške public library. Tak koncept knjižnice je slovenskemu bibliotekarstvu znan že od srede 19. stoletja, Čeprav njegov vpliv prihaja posredno preko čeških in nemških knjižnic. Zanimivo je, da se funkcija izobraževanja oziroma samoizobraževanja, ki naj bi jo 4 Pediček, F.:Uvod v vprašanje. Terminologija v znanosti. Ljubljana, 1984, str. 13 5 Glej Zakon o knjižnicah. Uradni list LRS, 1961, št.26, str. 391-394