URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Izraz javna uporablja v smislu dostopnosti fonda, saj na nekem mestu govori o knjižnici, ki je bila najprej dostopna le članom, nato pa javna. V tem smislu je razumeti tudi naziv Javne mestne knjižnice v Celju. Knjižnica je bila v tem času ena izmed redkih, vsaj če sledimo statističnemu poročilu, ki je tako po svoji organizaciji kot po vsebini fonda nakazovala obliko splošnoizobraže- valne knjižnice. V obdobju med obema vojnama sicer izstopa poskus tipologije knjižnic A.Pirjevca (Knjižnice in knjižničarsko delo, 1940), ki pa kljub poglobljeni predstavitvi razvoja in sodobne problematike knjižnic ni razvil jasne delitve knjižnic, ki bi temeljila na razpoznavnih kriterijih. Tako v poglavju Znanstve- na razčlenjenost moderne knjižnice ugotavlja, da lahko moderne knjižnice delimo v tri velike skupine: Splošnoznanstvene (univerzitetne, velike mestne in deželne ter narodne (nacionalne)), strokovne (kot jih opisuje, bi bile to danes specialne knjižnice) in javne ljudske knjižnice. Medtem ko nekatere tipe knjižnic v tem poglavju dokaj natančno opiše, pa o javnih knjižnicah pove le, da so nastale iz socialnih tendenc in potreb najširših ljudskih plasti. V poglavju Socialna razčlemba modernih knjižnic pa opisuje knjižnice, ki imajo funkcijo .."dajati na razpolago knjige brez omejitve, brez ozira na njih usodo in zadovoljiti potrebe najširših plasti naroda po razvedrilu, umski, strokovni in splošni izobrazbi, pouku in vednosti, (kar) vršijo splošne javne, javne ljudske, društvene in vse druge, kakor koli že politično ali svetovnonazorsko opredeljene knjižnice, kijih lahko združimo z označbo socialne knjižnice" 28 . V nadaljevanju poudarja, daje njih prva in klasična domovina "anglosaksonski svet". Izrazov splošna javna knjižnica in javna ljudska knjižnica posebej ne razloži. Pač pa je pomembna njegova ugotovitev, da je " težišče socialne funkcije vsake knjižnice (je) javnost. Javnost smo označili kot bistveni znak vsake knjižnice, ne glede na to, ali je namenjena samo ozkemu krogu znanstveni- kov ali vsemu ljudstvu. Knjižnim zbirkam, ki niso javnosti ali vsaj ožjemu krogu interesentov dostopne, smemo odreči naziv knjižnice". 29 Angleške in ameriške public libraries dosledno prevaja z izrazom javna knjižnica. Ugotavlja pa, da se ameriške javne knjižnice razlikujejo od naših ljudskih in so bolj izobraževalno usmerjene. Knjižnice istega tipa v Nemčiji poimenuje z izrazom ljudske knjižnice. Včasih se zdi, da izraza javna in ljudska uporablja kot sinonima, drugič spet pa govori o javnih ljudskih 28 Pirjevec, A. Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje, 1940, str.37 1 5 3 29 Pirjevec, A. Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje, 1940, str.36