URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

knjižnicah, za katere naj bi v Nemčiji skrbela društva, posamezna podjetja in v prvi vrsti mestne občine. Pirjevec tudi ne domisli pomena in vloge pravnega statusa knjižnice. V poglavju Znanstvena knjižnica kot javen zavod (str .47) ne govori o knjižnici kot javni instituciji, temveč o knjižnici, ki svoje usluge nudi ne le profesorjem in študentom, temveč tudi drugim uporabnikom. Šele v poglavju, kjer govori o bibliotečni zakonodaji, piše tudi o statusu knjižnic kot institucij: "Velike znanstvene knjižnice so po večini državne ustanove, vzdržuje jih država z rednimi letnimi prispevki. Ljudske knjižnice so zasebne, društvene in občinske, le v redkejših primerih tudi državne ustanove. Vzdržujejo jih zasebniki, društvene organizacije ali občine." 30 . Pri opisovanju zakonodaje govori o zakonih, ki omogočajo delovanje javnih ljudskih knjižnic, prav tako v poglavju o bibliotečni zakonodaji Jugoslavije. V tem delu besedila se zdi, da pridevnik javna uporablja v pomenu javne ustanove. A. Pirjevec uporablja izraz javen, javna nedosledno v različnih zvezah: javna knjižnica, javna ljudska knjižnica, opisuje javne znanstvene knjižnice, mla- dinske javne knjižnice. S pridevnikom javna označuje tiste knjižnice, ki omogočajo dostop do gradiva širšemu krogu uporabnikov. Pridevnika ne uporablja v smislu označevanja knjižnice kot ustanove. Zdi se, da pomena tega izraza ni domislil, saj celo sam ugotavlja, da je javnost lahko močno omejena. Zato ga nedosledno dodaja vsem tipom knjižnic. Dosleden je le v uporabi izraza javna knjižnica, ko prevaja angleški izraz public library. Nova zakonodaja je leta 1945 posegla v ta terminološki vozel in v Uredbi ministrstva za prosveto o ljudskih knjižnicah prepovedala vse "zasebne javne knjižnice" \ Številne ljudske knjižnice, ki so ob močni državni podpori nastale kmalu po osvoboditvi, so se začele združevati in organizirati v samostojne ustanove. Proces je še pospešil naš prvi knjižnični zakon, ki je bil sprejet po drugi svetovni vojni, ki je skušal zaobjeti knjižničarstvo v celoti (Zakon o knjižnicah, 1961) in se ni posvečal le posameznim tipom knjižnic. Štiri leta po sprejetju zakona Branko Berčič objavi članek Slovensko knjižničar- stvo 20 let po osvoboditvi 32 , v katerem podaja statistične podatke o knjižnicah 30 Pirjevec, A. Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje, 1940, str.326 31 Uredba ministrstva za prosveto o ljudskih knjižnicah. UL SNOS in NVS, 1945, št.37, str.169, člen 4. Sicer pa je naloga ljudskih knjižnic, kot jo določi ta predpis, omogočati "najširšim plastem naroda vsestransko spoznavanje življenja in kulture naših in drugih narodov, splošno in strokovno izobrazbo in razvedrilo". 32 Berčič, B. Slovensko knjižničarstvo 20 let po osvoboditvi. Knjižnica, 1965,1.9, št.1-4, str.5-12