URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

iz leta 1964/65. Knjižnice deli na splošno znanstvene, specialno znanstvene, strokovne, ljudske in šolske. Berčič že govori o knjižnicah kot javnih ustanovah: ko govori o posledicah uveljavljanja zakona iz leta 1961, ugotavlja, da je sprožil tendenco po "pre- oblikovanju javnih knjižnic v samostojne delovne organizacije...(in) prvič na področju javnih služb vpeljal sistem družbenega upravljanja in samoupravi- • i»33 janja . Tudi v tem članku avtor ne uporablja dosledno izrazov: govori o javnem knjižničarstvu v celoti, znotraj njega pa poleg že omenjenih vrst knjižnic govori še o splošnih znanstvenih knjižnicah, splošnih knjižnicah in splošnih javnih knjižnicah kot ljudskih knjižnicah. Z novo koncepcijo knjižničnega sistema, ki je bila predstavljena leta 1970, je končno predstavljen koncept nove vrste knjižnic, ki je nastala z združitvijo ljudskih, študijskih in sindikalnih knjižnic v samostojno splošnoizobraževal- no knjižnico. Kljub temu da je nova vrsta knjižnice vsebinsko in pojmovno definirana, pa se je termin splošnoizobraževalna knjižnica uveljavljal le postopoma. V že omenjenem članku Ančke Korže-Strajnar in Brede Filo (1970) opazimo nedosledno rabo: Javna knjižnica se pojavlja kot sinonim za splošnoizobraževalno knjižnico ali pa je splošnoizobraževalnim knjižnicam dodan še pridevnik javna (na strani 5 omenja javne splošnoizobraževalne knjižnice). Obvestila republiške matične službe prinašajo pred letom 1970 statistične podatke o javnih knjižnicah, po tem letu pa lahko sledimo statističnim podatkom o splošnoizobraževalnih knjižnicah. A leta 1975, ko izide prevod Unesco-vih standardov za javne knjižnice (sprejeti leta 1972), je spet upora- bljen izraz javna knjižnica namesto splošnoizobraževalna. Članek Ančke Korže-Strajnar 34 , ki je izšel istega leta, pa vsaj deloma razčisti pojmovno zmedo. Govori o povojnem razvoju javnih ljudskih oziroma splošnoizobraževalnih knjižnic. Ugotavlja, daje bila vsa mreža javnih knjiž- nic razen v največjih središčih v rokah različnih društev in združenj (kar po mnenju avtorice pomeni, da javnih knjižnic v smislu public library sploh ni bilo). Ko govori o javnih knjižnicah, ima v mislih ljudske, študijske in sindikalne javne knjižnice. Že v začetku šestdesetih let pa seje začela akcija za postavitev 33 Berčič, B. Slovensko knjižničarstvo 20 let po osvoboditvi. Knjižnica, 1965,1.9, št.1-4, str.7 34 Korže-Strajnar, A. Javne knjižnice v Sloveniji po letu 1945. Obvestila republiške matične službe, 1975,št.l2,str.l-9