URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

prvih vzorčnih knjižnic po sistemu anglo-ameriških public library. Govori o javni knjižnični mreži in postavlja enačaj med izrazi ljudska knjižnica, javna ljudska knjižnica in javna knjižnica 35 . Ko govori o javni knjižnici in o mreži javnih knjižnic, je iz konteksta jasno, da govori o splošnoizobraževalnih knjižnicah. Izraz splošnoizobraževalna knjižnica je utrdil šele veljavni Zakon o knjižni- čarstvu, ko jo, kot enenega izmed tipov knjižnic, postavi za enega izmed temeljev knjižničnega sistema. Izraz javna knjižnica uporabljamo danes v različnih pomenih: 1. Z njim označujemo stopnjo dostopnosti knjižničnega fonda oziroma uslug knjižnice. Zato lahko izraz javna srečamo v različnih povezavah: javna znanstvena knjižnica, javna splošna knjižnica in podobno. S tem povemo, da je knjižnica odprta širši javnosti, vendar se "javnost", to je "dostopnost fonda", razlikuje od knjižnice do knjižnice. Prav tako se lahko tudi dostopnost gradiva znotraj iste knjižnice s časom spreminja. Knjižnice so v tem pomenu lahko javne ne glede na to, kdo je njihov lastnik: v tem smislu je javna tudi zasebna knjižnica. 2. Z izrazom javna knjižnica označujemo danes knjižnico, ki je kot javni zavod, del javnega zavoda ah državne uprave financirana iz javnih virov in je pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom. Urejena mora biti po uveljavljenih oziroma predpisanih strokovnih standardih. Javnost njenega delovanja se uresničuje tako na organizacijskem kot tudi na strokovnem nivoju 36 . Njeno nasprotje je zasebna knjižnica. Pridevnik javna se torej nanaša na status knjižnice kot ustanove in zato lahko z njim označujemo vse tipe knjižnic (visokošolske, šolske, specialne, splošnoizobraževalne...). Pojma javna knjižnica v tem pomenu ne smemo razumeti v smislu dostopnosti do gradiva in kroga uporabnikov, ki imajo dostop do njega. V tem smislu je javna tudi specialna knjižnica z relativno omejenim krogom uporabnikov. Podobne primere imamo tudi na področju šolstva: Akademija likovnih umetnosti je javni zavod, vendar le zelo ozek 35 Korže-Strajnar, A. favne knjižnice v Sloveniji po letu 1945. Obvestila republiške matične službe, 1975, št.12, str.4: "Tako je za drugo desetletje po vojni značilno utrjevanje javne knjižnične mreže, čeprav je številčnost ljudskih knjižnic tja do leta 1967 še nadalje upadala, ko statistično zaznamu- jemo najnižje število javnih ljudskih knjižnic in podružnic. Takrat je bilo v Sloveniji le še 230 aktivnih javnih knjižnic..." 36 S. Novljan v članku Knjižnice za splošno dostopnost kulturnih dobrin (Knjižnica, 1998,1.42, št.l, str.23-44) govori v tej zvezi o javnosti delovanja knjižnice, ki pa se po njenem veže na preverljivost danih informacij. V tej točki se z avtorico ne strinjam, saj je preverljivost danih informacij stvar profesionalnosti in jo mora zagotavljati vsaka knjižnica tako javna kot zasebna in torej z javnostjo delovanja nima neposredne zveze.