URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

SPLOŠNO ZA VSE POKLICE (Strokovne podlage) KNJIŽN. INFORMAC. POKLICI razvoj horizontalne mobilnosti "job sharing", timsko delo, projektna organiziranost usposabljanje za določena dela računalniško opismenjevanje vseh zaposlenih, usposabljanje za vodenje Smeh bi torej predvidevati, da se glede na opredelitve strokovnih podlag, ki predstavljajo izhodišča za nacionalni program izobraževanja odraslih, temu ustrezno izvaja tudi permanentno izobraževanje za knjižnične informacijske poklice, še zlasti če poskušamo identificirati izvajalce programov izo- braževanja, ki to področje lahko pokrivajo. Glede na strokovne podlage (ibid., str. 12-13) bi to lahko bih: IZVAJALCI PROGRAMI Izobraževalni centri (splošni) informatika, računalniško opismenjevanje, menedžment, tehnike komuniciranja izobraževalni centri (specializirani) npr. izobraževalni center za bibliotekarstvo knjižnična in informacijska znanja (klasična in sodobna) univerze in visoke šole (izredni študij), npr. FF, Oddelek za bibliotekarstvo in druge fakultete knjižnična in informacijska znanja (klasična in sodobna), magistrski in doktorski študij kulturne in informacijske ustanove, npr. NUK in IZUM usposabljanje za začetek dela (strokovni izpiti), praktično usposabljanje za Cobiss, tečaji, predavanja, delovna praksa, mentorstvo, svetovanje, delavnice, mednarodno sodelovanje strokovna društva in združenja, npr. ZBDS strokovno publiciranje, posvetovanja, konference, i problemski razgovori, obiski tujih J knjižnic, mednarodno sodelovanje | Glede na to, da ima Slovenija skoraj tisoč knjižnic z blizu 3.000 zaposlenimi, je potrebno formalno in neformalno usposabljanje razširiti na čim večje število izvajalcev in zagotoviti finančna sredstva za njuno izvajanje. Le tako bodo lahko pokrita različna znanja, ki jih zahteva sodobna knjižnična in informacijska dejavnost. Ob tem naj poudarim, da je knjižničarstvo v tem trenutku dejavnost v tranziciji, ki jo pogojuje na eni strani intenzivni razvoj tehnologije in telekomunikacij, na drugi pa neverjetna rast globalne informa- cijske baze in količine javno dostopnega znanja. Tudi kot znanstvena disci- plina je v razvoju zlasti pri nas, saj se še vedno ustvarja temeljni obseg domačega teoretičnega znanja. To dvoje potrjuje misel, ki jo je že leta 1981 zapisal Svetlik, da je (permanentno) izobraževanje potrebno razumeti kot