URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

družbeno vrednoto, ki dviga splošni in specifični izobrazbeni nivo določene populacije in hkrati kot sredstvo za delo, ki omogoča rast in razvoj dejavnos- ti: "Izobraževanje se bo na eni strani še nadalje potrjevalo kot družbena vrednota, na drugi strani pa bo izpostavljena njegova vloga sredstva za delo - torej bo predvsem družbeni cilj" (Svetlik, 1981, str. 10). 3.2. Izobraževanje za knjižnične informacijske poklice z vidika človeških virov Sedanje sociološke teorije na permanentno izobraževanje ne gledajo le z vidika družbene koristnosti same po sebi, ampak predvsem z vidika uprav- ljanja človeških virov. Le-to namreč zagotavlja osebno rast posameznika, ki v nadaljevanju zopet prispeva k večji učinkovitosti in razvoju organizacij in družbe v celoti. Upravljanje človeških virov ima torej socialno in ekonomsko funkcijo. Slednja je pomembna tudi za knjižnice, ki si morajo zagotoviti primerne kadre za svoj bodoči razvoj, če ne želijo biti izrinjene iz informa- cijske "tekme". Ekonomska funkcija upravljanja človeških virov namreč pomeni, da so ljudje v organizaciji obravnavani kot kapital in ne kot strošek, ta kapital pa je mogoče povečevati (Svetlik, 1995, str. 61, cf. Pieper, 1990) z izobraževanjem, usposabljanjem in primernim kadrovanjem. Koliko je upravljanje človeških virov prisotno v izobraževanju za knjižnične informacijske poklice bodisi kot dejansko sprejeta in uporabljana praksa bodisi zgolj kot ideja, bomo lahko videli v nadaljevanju ob pregledu oblik in vsebin usposabljanja v slovenskih knjižnicah. Ključna naloga upravljalske ravni je (tudi) na področju informacijske tehno- logije pravilno in uspešno usmerjanje posameznika k izkoriščanju njegovih znanj, veščin in ustvarjalnih potencialov, in sicer ne le v prid njemu osebno, temveč tudi v dobro neposrednega delovnega in širšega okolja (Miličič, 1995, str. 483). Prav usposabljanje za uporabo in razvoj informacijske tehnologije je (poleg usposabljanja za menedžment) najpomembnejše področje permanentnega izobraževanja za informacijske poklice v knjižnicah. Potrebno se gaje lotiti kompleksno in upoštevati poleg neposrednega, strokovnega, tudi vse druge oblike in načine delovanja človeka kot posameznika. Človeškim potencialom so v tem okviru pripisane vloge predvsem glede na tri vidike znanja (prire- jeno po Miličič, 1995, str. 480): - uporabniško znanje, ki omogoča ne glede na njegovo strokovno znanje učinkovito uporabo informacijsko-tehnološke podpore - komunikacijsko znanje, ki zagotavlja uspešno interpersonalno komuni- kacijo med različnimi strokovnimi profili in upravljalskimi ravnmi