URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

orodja za odkrivanje informacijskih virov (npr. Gopher), HTML, WWW, iskanje dokumentov v globalnih omrežjih, delovanje elektronske pošte in konferenc, virtualno knjižnico ipd. Bolj teoretično je zasnovan predmet Podatkovne zbirke, ki se predava na dveh stopnjah. Gre za metode urejanja podatkov v računalniških podatkovnih zbirkah, za načine iskanja in pos- redovanja informacij (Boolova algebra, SDI), vrste podatkovnih zbirk in njihovo evalvacijo, na drugi stopnji pa spoznajo podatkovne zbirke popolnih dokumentov (full-text), formalizacijo in vključevanje znanja v informacijske sisteme (npr. MARC), nebibliografske sisteme, sisteme umetne inteligence in standardizacijo na tem področju (npr. Z 39.50). Vidik knjižničnega menedžmenta je obogaten s štirimi novimi predmeti. Poleg sodobne organiziranosti domačih in tujih knjižničnih sistemov bodoči biliotekarji spoznajo zakonitosti bibliometrije kot predmeta, ki jih seznanja s kvalitativnimi in statističnimi metodami operativnega raziskovanja ter raz- vija njihov smisel za analizo in sintezo, kritičnost in kreativnost. Primerjalno bibliotekarstvo pa poglablja znanje predvsem z vidika družbenih osnov in modelov delovanja knjižničarstva v različnih državah. Zanimiva novost sta predmeta Knjižnični marketing in Knjižnični menedžment. Prvi daje študen- tom temeljno teoretično znanje za uvajanje marketinških metod in tehnik v poslovanje knjižnic, seznanja jih s tržnimi raziskavami, stiki z javnostjo, marketinškimi instrumenti, načini uporabe marketinških konceptov v knjižnicah. Drugi pa izobražuje za sodobne metode vodenja neprofitnih organizacij oz. knjižnic ali njihovih oddelkov. Študenti se učijo načinov določanja ciljev, strateškega in operativnega načrtovanja, vodenja in moti- viranja, pridobivanja in upravljanja finančnih sredstev, oblikovanja siste- mov, reševanja problemov in odločanja, spoznavajo pa tudi osebnostne lastnosti potrebne za vodenje ter stile vodenja in tipe organizacijskih struktur. Med komunikacijska znanja bi v starejši verziji študijskega programa lahko šteli le obvezno učenje dveh tujih jezikov, novi program pa za prvi tuji jezik obvezno določa angleščino, prinaša pa še tri nove predmete (in enega, ki ga lahko sem štejemo pogojno). Dva od njih posegata na področje psihologije (Razvojna in Kognitivna psihologija), eden pa sociologije (Množični mediji). To je zanimiva novost, saj so komunikacijska znanja in sposobnosti za interpersonalno komuniciranje v zadnjem času v bibliotekarski teoriji pri- dobile velik pomen. Poglavja iz razvojne psihologije seznanjajo študente z razvojem komunikacije in branja ter znanstvenega mišljenja in ustvarjalno- sti, spoznajo razvojno-psihološke osnove učenja in dobijo vpogled v infor- macijske potrebe posameznika na določenih stopnjah razvoja. Predavanja iz kognitivne psihologije pa posredujejo teoretične osnove za razumevanje človekovega vedenja z informacijsko procesnega vidika. Poznavanje temelj- nih konceptov kognitivne psihologije (percepcije, pozornosti, spomina, jezi- 8 6 ka, reševanja problemov, rezoniranja in interakcije inteligentnih entitet z