URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

okoljem) usposablja bibliotekarja za razumevanje informacijskih potreb upo- rabnikov in za zavestno uporabo verbalne in neverbalne komunikacije. Sociologija množičnih medijev prispeva splošno kulturno in sociološko znanje, ki ga bibliotekar potrebuje v odnosu do gradiv in medijev, ki so predmet njegovega dela. Seznani se predvsem s sociološko obravnavo medi- jev v okviru raziskovalnih postopkov sociologije kulture. Predmet Uvod v znanstveno delo ima seveda za cilj naučiti študente identificirati določen strokovni problem, ga raziskovalno obdelati in posredovati v obliki formali- ziranega znanstvenega besedila. Namenjen je tistim, ki bodo svojo kariero morda začeli na fakulteti ali v razvojnem oddelku katere od knjižnic. Ko- munikacijsko funkcijo imajo predvsem tista poglavja, ki bibliotekarja razis- kovalca vodijo k iskanju znanstvenih publikacij in informacijskih virov ter ga učijo spoznavati formalne in neformalne oblike dostopa do njih. Vzporedno in nekako "potihoma" se študenti bibliotekarstva usposabljajo še za poklica knjigarja in založnika. Vsa štiri leta namreč poslušajo tudi predmet Knjigarstvo, v okvir katerega so vključena tudi poglavja iz založništva kot gospodarske dejavnosti s svojo ekonomsko logiko. Študij "poglobljeno sez- nanja s funkcijami, organizacijo, ekonomiko, načinom poslovanja in cilji sodobnega založništva in knjigotrštva"... in ..." omogoči študentom zapos- lovanje v teh dveh dejavnostih". Podrobnejši pogled v program kaže za- nimive vsebine, npr. vpogled v mednarodne založniške organizacije, avtor- sko pravo in mednarodno varovanje avtorskih pravic, elektronsko založništvo, marketing v založništvu, organizacijo založb, tiskarn in knjigarn, poslovni proces v založništvu, določanje cen in spodbujanje pro- daje in založniški proces kot del sodobnega informacijskega sistema. 3.3.2. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK) Vrste izobraževanja, ki potekajo v NUK ali pod njenim okriljem, bi lahko razdelili na formalne in neformalne. Prve namreč zagotavljajo pridobitev pravno veljavnega dokumenta, ki potrjuje formalno usposobljenost za delo v knjižnici. Formalno izobraževanje obsega predvsem izobraževanje za op- ravljanje strokovnega izpita (za tri stopnje - knjižničar, višji knjižničar, bib- liotekar), ne pa tudi za pridobitev strokovnega naziva (prav tako za tri stopnje - bibliotekar specialist, višji bibliotekar specialist in bibliotekarski svetovalec). Medtem ko je strokovni izpit obvezen za vse novozaposlene v knjižničarstvu, je pridobivanje strokovnih nazivov prepuščeno posamezni- ku ali politiki knjižnice. Ambrožičeva piše, da se pričakovanja o večjem številu prijavljenih za pridobitev strokovnega naziva niso uresničila (ibid., str. 68) in da bo z novim pravilnikom o permanentnem izobraževanju naziv bibliotekar specialist sploh odpravljen, ker naj bi le-tega pridobivali samo tisti kandidati, ki bodo končali visokošolski študij iz bibliotekarstva. Ta del izobraževanja, ki se edini v tem okviru zaključi z ubranitvijo specialistične