URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

Temeljim odlika pravil je v ob­ sežnosti obravnavane snovi. Težko bi našli primer, ki ga p ravila ne upoštevajo, a to le v tistih poglav­ jih, k i obravnavajo specialne vrste publikacij (katalogizacija inkunu- bul), ki zanje nudijo pravila le osnovne norme. Sestavljali so jih izkušeni p raktiki z vzorno natanč­ nostjo. Praksa pa je narekovala tudi m etodo obdelave obsežnega gradiva. Vsako pravilo je takoj obrazloženo s prim erom, kar je z vidika knjižničarske prakse, pa tu­ di v metodološkem oziru odlično, čeprav se isti ali podobni primeri večkrait ponavljajo in je obseg knjige občutno narasel. Zato drugi priročniki navajajo prim ere v p o­ sebnem dodatku in nanje v pravilih le opozarjajo. Cc morda zaradi teh ali podobnih m etodoloških prije­ m ov trpi enotnost obdelave posa­ m eznih predm etov, jo končno le reši stvarno kazalo, ki povezuje obdelavo istih predm etov. Po teh uvodnih beležkah l>i nas zanim ala katailogizacijska pravila sam a. V prim erjavi s slovenskim pravilnikom bi opozoril lie na po­ m em bnejše razlike v popisu knjiž­ nih enot*. 1 . Kartotečni list. — Srbski pra­ vilnik (srb. p.) prevzem a interna­ cionalni form at kartotečnih listov, medtem ko slovenski pravilnik (sl. p.) predpisuje form at D IN A 6. Sl. p. pozna glavne liste, k azal­ ke, pregledne in začasne liste, srb. p. pa glavne liste in k azalk e tor red­ ke pom ožne liste, 11 . pr. historijski list, orientacijski list. Pojem glav­ nih listov in kazalk ni v obeh pra­ vilnikih enak. G lavni list zbirke im enuje srb. p. obči list, pozna pa še posebne glavne liste, ki ustre* O pozarjam o, da upošteva avtor pri n a­ vajanji! razlik mod srbskim i in slovenski­ mi praviLi določila t. izdaje slovenskega Abecednega imenskega kataloga ^Ljubljana 1947). V popravljeni in dopolnjeni 2. izd., ki je pripravljena zu tisk, so m arsikatera določila sprem enjena in se skladajo ali s srbskim i pravili ali s predlogi pisca ocenc. (Op. ur.) zajo raiznim vrstam posebnih ka­ zalk v sl. p. Po določilih s l p. se vsi listi p i­ šejo v latinici; srb. p. pa določa za knjige izdane v cirilici liste tudi v cirilici in za ostale knjige liste v latinici, k i se uvrščajo ločeno v dva kataloga. 2 . Z načnica. — Tudi pojm a znač- tiice in soznačnice se v obeh pra­ vilnikih razlikujeta. V srb. p. je soznačnica le drugi del značnicc pri kolektivnih avtorjih. Po sl. p. pišem o z verzalkam i sam o im enovalec (ki je običajno le ena beseda) značnicc, po srb. p. pa vso značnioo, torej tudi ime avtor­ ja, ves naslov pri anonim nih delih in ves naziv kolektivnega avtorja pri korporativnih spisih. a) Značnica individualnega a v ­ torja. — V ejica med priim kom in im enom avtorja 'je v srb. p. pred­ vsem ločilo in ne označuje prven­ stveno inverzije. Postavlja sc nam ­ reč vedno, tudi takrat ko dejanske inverzije ni ali ko je stvarna in ­ verzija drugačna ( 11 . pr. O oid iu s , Publius Naso; stvarna inverzija je O oidius Naso, Publius). Ako je avtorjevo im e navedeno v začetku naslovnega lista v polni nom inativni obliki, ga po sl. p. v prepisu naslova ne ponovim o in za značnico postavim o dvopičje. Srb. j), ne poznu dvopičja v značnici; v prepisu naslova se im e ponovi ozirom a napišejo tri pike. Sl. p. pozna dve vrsti dodatkov v avtorski značnici: prvi se postav­ ljajo k značnici brez ločila v ogla­ tem oklepaju ([ps.], /? ] ) , drugi pa so ločeni od značnicc s pom išlja- jem in navedeni brez oklepajev (dodatki pri istoim enskih znučni- cah, stanovske oznake). Srb. p. po­ stavlja m nogo več dodatkov v znač- nicah, ki jih z vejico loči od nje in navaja v večini primerov brez oklepajev. Pri značnicah na g la v ­ nih ■listih srečujem o iste dodatke, kot jih pozna tudi sl. p., poleg tega pa še dodatek treh pik: . . . , kar pom eni, da je tako naznačeni av~ 98