URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

tor prvi izmed več v delu navede­ nih avtorjev. Pri zm ičnicali kazalk je dodatkov cela vrsta, ki jih sl. p. ne pozna. Srh. p. ima namreč .last­ ni način pisanja kazalk; za zna­ kom v.: navaja značnico glavnega lista, nato pa samo še delni naslov. Zato je potrebno nekje opravičiti, zakaj je navedeni avtor dobil ka­ zalko. D odatek v znaenici kazalke ima prav to nalogo. Taki dodatki so: prev., uredn., koment., ilw str., respondent >, p(isac) pred g., p. libre­ ta itd. Ti dodatki imajo zlasti pri vstavljanju listov svoj pomen. Pri značnicaih apokrifnih spisov določa srb. ,p., da se im enu pisa­ telja priključi dodatek spseudo«: ARISTOTELES, PSEUDO-. Sl. p. postavlja isti dodatek pre<l ime: PS EU D O -A R I S T O T ELES. b) Stnarna značnica. — Po sl. p. ne pišem o stvarne značnice ločeno od stvarnega naslovu, razen če jo moramo izpisati (številke, okrajša­ ve) alli pa če jo fingiram o; srb. p. določa, da se naslov dela za stvar­ no značnico vedno ponovi. Srednjeveške anonim ne knjige v prevodih dobe po sil. p. za značni­ co naslov izvirnika. Srb. p. pa raz­ likuje: pri delih, ki so postala k u l­ turna last vsega človeštva, določa značnico vedno v domačem jeziku (n. pr. Tisoč in ena noč), medtem ko pri ostalih delili zopet razliku­ je: knjige, tiskane v cirilici, dobijo dom ačo značnico, ostaJe pa naslov izvirnika. c) Značnica kolektivnega a vtor­ ja. — Bistvena razlika pri določa­ nju značnic kolektivnih avtorjev v srb. in sl. p. izvira iz različnega pojm ovanju korporativnih spisov. Po srb. j), je korporativni spis vsa­ ka publikacija neke korporacije, po sl. p. pa le tisti spis, ki se na­ naša na notranje poslovanje in organizacijo korporacije. Po srb. p. im ajo im e korporacije za značnico tudi spisi individualnih avtorjev, če so izrazito službenega značaja in se nanašajo na korporacijo, av­ tor sam pa dobi le kazalko. Le v dvournih primerih smemo tak spis postaviti pod avtorju, a še takrat je treba za korporacijo voditi ka­ zalko. Značnico opredeljuje v srb. p. po­ večini geografski pojem. Izjem e so: stari zakoni, ki dobe za značnico im e zakonika ali zakonodajalca; zbirke zakonov, ki jim je značnica stvarni naslov; m ednarodne kon­ vencije im ajo za značnico uradni naziv dogovora; publikacije m ed­ narodnih kom isij in društev dobe za značnico svoj uradni naziv v našem jeziku; društva in banke, ki niso lokalnega značaja, ter akade­ m ije in fondi imajo za značnico svoj uradni naziv. V sl. p. je v obravnavanju ko~ lektivnih spisov mnogo razlik v prim eri s srb. p.; sicer pa njegova obdelava korporativnih spisov ii po obsežnosti i po natančnosti močno zaostaja za srb. p. 3. Prepis stvarnega naslova. — Sl. p. določa, da postavim o v okrogli oklepaj podatke, ki jih ni na na­ slovni strani, pa sm o jih črpali iz knjige sam e. Te določbe v srb. p. ni. Zato okroglih oklepajev, ki kar m rgolijo po naših kartotečnih li­ stih, na prim erih ožjega popisa na­ slova v srb. p. nikjer ne najdemo. Prav tako ne najdem o okroglih oklepajev z dvopičjem , ki jih do­ loča sl. p. za prepis podatkov, ki so na predlogi v oklepajih. O riginalne naslove prevodov označim o po sl. p. takoj za preve­ denim naslovom , srb. p. pa jih stavlja v bibliografsko opombo. Sl. p. zahteva, d a pri m anj zna­ nih jezikih napišem o takoj za iz­ virnim naslovom njegov prevod v oglatih oklepajih. Podobnega opo­ zorilu v srb. p. ni. Po sl. p. izpuščam o vse titulatu- re uvtorjev, krajšam o nepom em b­ ne izraze (nap., hrsg., prev.), srb. p. pa navaja titulature, če stoje pred imenom, in okrajšuje le citiranje izdaj. Tiskovne napake označim o po sl. p. z znakom / / / za napako in jo 99