URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

prispevke, k i niso v kazalu: Ogor­ čenje nad političnim i razmeram i, Bak.ša, N aše šole so leglo bolezni, Prva spom inska svečanost v Tišini za padlim i v svetovni vojni, D a v č­ na praksa v Prekmurju, Tabor na Tišini, D uhovniške vesti, Letina, Nova vlada, K opališče, N aši pasil- ci, Sodišinci, Noršinci, Prosenja­ kovci, D onesek k naši davčni prulk- si, N i denarja za sol, žveplenke, davke, D avčni zbori, Gostovanje, Škandal, Afera. — Za p rvo stran m anjka v kazalu 38.47 % gesel. Ka­ ko šele bi se obnesla kontrola 117. strani, ki je nadrobno potiskana s sam im i krajevnim i imeni, kaiterih v kazalu sploh ni? A takih strani je še več! Kazalo je torej narav­ nost porazno. Zaključujem analizo z naslednjo ugotovitvijo: Publikacija Prekm ur­ je in Prekm urci je kot bibliogra­ fija v vseh pogledih zgrešena, ker 1 . ne obsega igradiva z obeh strani Mure, 2 . bibliografske enote so po­ dane nepravilno in nekritično, 3. bibliografija je kot zgradila le prvi in še to neobdelani koncept in 4. k azalo je prim itivno in nezaneslji­ vo. Škoda je lepega in hvaležnega gradiva, ki se kair izzivaln o ponuja v boljšo obdelavo; škoda je moiral- ne in gm otne podpore javnosti, ker jo je razočaralo nestrokovnjaštvo. Prilika je zam ujena in kar imamo, je klasičen primer, kakšna bi ne sm ela biti bibliografija o Prekm ur­ ju in Prekmurcih. Bst PRAVILA ZA KATALOGIZACI­ J I! Beograd. D ruštvo bibliotekara Srbije. 1957. 228 str. 8 °. Srbsko društvo bibliotekarjev je izdalo pred nedavnim pravila za katalogizacijo, ki zaradi tehtnosti in obsežnosti zaslužijo vso pozor­ nost. Pravila so kolektivno delo srbskih knjižničarskih strokovnja­ kov in nam enjena predvsem srb­ skim knjižničarjem . Č etudi imamo Slovenci svoj A b e c e d n i i m e n s k i k a ­ ta lo g , L j u b l j a n a 1947, (katerega no­ vo izdajo nestrpno pričakujem o), so pravila tudi nam dobrodošla, zlasti ker je tovrstna literatura, tu­ di v širšem merilu in ne sam o pri nas, dokaj skrom na. Pravila se ukvarjajo z abecedno im ensko katalogizacijo. Uvodnim opom bam o splošnih načelih kata­ logizacije slede podrobna pravila za popis knjig na kartotečnih listih. Na le-teli razlikujejo pravila dve »polji« in ima zato knjiga dvoje glavnih delov: v prvem so pravila za odrejanje značniice, tako avtor­ ske (individualne in kolektivne) kot stvarne, v drugem delu pa pra­ vila za popis naslova v širšem sm islu. Sledi še poglavje o uvršča­ nju listov v katalog tor šest dodat­ kov: transliteracije, okrajšave, slo­ var knjižničarskih izrazov s kaza­ lom, tuji števniki in term inološki slovar knjižničarskih izrazov iz pravil. K njigo zaključita predm et­ no kazalo in popis literature. Osrednji in bistveni sta poglavji (str. 15— 161), ki obravnata popis b ibliografskih enot. Prvo (str. 15 do 84) je nam enjeno značnicam . Tu so najprej (str. 15—50) podana pravila za določanje značnic glede lia vse­ binsko ali oblikovno različne b i­ bliografske enote (dela enega ali več avtorjev, predelave, dopolnitve, anonim na in sporna dela, zbirke, periodika, glasbena dela, geograf­ ske kairte in drobni tisk); v nadalj­ njem (str. 51—65) so navedene po­ sebnosti pri odrejanju individualne avtorske značnice in končno (str. 66—84^ pravila ter sposobnosti pri določanju značnic za korporativne spise. V naslednjem poglavju (str. 85—(161.) obravnavajo pravila pre­ pis stvarnega naslova (naslov v ožjem sm islu, izdaja, im presum , paginacija, form at, bibliografske opombe) glede na razne vrste pu­ blikacij, zaključene, tekoče in spe­ cialne; pri slednjih se srečam o tu ­ di s katalogizacijo fotokopij, m i­ krofilm ov, faksim ilov, knjig za slepe in inkunabul. 97