URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

pri zbirkah. Ix> v prim eru podse- rij v seriji, ki ima vsaka svoje in še skupno serijsko štetje, označi srl). p. najprej skupno serijske šte- viilke ( s v . 1 — 50), nato pa navede naslove podserij in za vsakim na­ slovom še posam ezne podserijske številke s številko serije v okro­ glem oklepaju: 8 (49), 9(51). * * * K prim erjavi obeh pravilnikov, ki je opozarjala zvečina le na raz­ like tehničnega značaja, l>i dodal še nekaj stvarnik pripomb. 1 . Naslov knjiige Pravila 7.a ka- ialogizaciju se m i zdi preširok. K atalogizacija dela se prične že z inventarizacijo, nadaljuje pa se z določanjem vsebinskih gesel za abe­ cedni stvarni katalog tor določa­ njem strokovnih vrstil cev za siste­ m atični stvarni katalog. Za vsak katalog veljajo posebna katalogi- zacijska pravila, dasi so osnovna pravila za popis knjige vsem ena­ ka in je abecedni im enski katalog osnova ostalim katalogom . Naslov knjiige bi torej moral označiti om e­ jitev, da gre le za pravila abeced­ nega im enskega kataloga. 2 . D asi naziv -abecedni im enski katallog« v sl. p. tudi ni povsem točen, ker vsebuje poleg imen in­ dividualnih in kolektivnih avtor­ jev tudi stvarne naslove anonim ­ nih del in fintgirane naslove za skupine drobnih tiskov, ga vendar ne moremo nadom estiti z nazivom •abecedni katalog «, kot ga im enu­ je srb. p. v 1 . členu. A becedni kata­ logi so različni: abecedni imenski, abecedni stvarni, abecedni naslov­ ni katallog, in (končno je skupek vseh treh — križni katalog — tudi abecedni katalog. Tako je oznaka abecedni katalog«, za »abecedni im enski katalog« zopet preširoka. 3. Definicija abecednega im en­ skega kataloga v srb. p. je videti na prvi pogled prcciznejša od de­ finicije v sl. i>. Njen generični del je v sl. p. »seznam tiskov«, v srb. p. pa »popis celokupnega tiskanega ali na podoben m ehanični način razm noženega gradiva«. Vrstna raz­ lik a je v obeh definicijah skoro enaka: »urejen po abecednem redu piscev ozirom a naslovov anonim ­ nih del« v sl. p., »urejen po abe­ cednem redu im en avtorjev ali na­ slovov del« v srb. p. Če bi združili točnejše podatke prvega dela d efi­ nicije v srb. p. in preciznejše na­ vedbe drugega dela d efinicije v sl. p., bi vendar defin icija še ne bila popolna. Res, da morajo biti d efini­ cije zgoščene, zato pa so nujne om ejitve in dopolnila k defin ici­ jam. Sl. p. navaja takoj za d efin i­ cijo več takih om ejitev in dopolnil: v generičnem delu definicije om eju­ je pojem tiska le na tiske v knjižni obliki, pri vrstni razliki definicije pa razširja navedena kriterija (ime, naslov) še na fingirana gesla za skupine drobnih tiskov, k i jih ne vodim o ne pod imeni avtorjev ne pod stvarnim i naslovi. N e zdi se mi prav, da srb. p. s podobnim i opom bam i definicije ne precizira. 4. Vsebina srb. p. je obširna. C tem sem spregovoril že uvodoma. Dodal bi le še dve pripom bi v pri­ merjavi z vsebino sl. p. Poleg obi­ čajnih katalogizacijskih pravil navaja srb. p. tudi pravila za ka­ talogizacijo glasbenih del, geo ­ grafskih kart, drobnega tiska, fak ­ sim ilov, fotokopij, m ikrofilm ov, iz­ daj za slepe in inkunabul. Sl. P- katalogizacijskih pravil za special­ na idela ne vsebuje. Kar pa zadeva razporeditev snovi, je dovolj pre­ gledati kazalo v srb. p., da ugoto­ vimo logičnost razporeditve snovi. Da siledi poglavje o značnicah po­ glavju o prepisu naslova, mi v sl. p. ni šlo nikoli v račun. Logično bi bilo obratno in tako stoji stvar tudi v srb. p. '5. G lede določanja kazalk se oba pravilnika močno ujemata tako v podrobnostih kot v splošnem nače­ lu: rajši več kakor manj kazalk. Vendar bi sodil, da so nekatere zahteve srb. p. le pretirane. Člena 3 a in 28 zahtevata za pisce slo­ 105