URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

varjev poleg glavnega lisi a tudi kazalko za stvarni naslov. Po mo­ jem mnenju je sestavljalec slovar­ ja avtor dela v pravem pomenil besede, drugače kot sestavljalec antologije, čitanke itd.; zato ni raz­ loga, da hi v tem primeru posto­ pali drugače kot pri drugih dolih individualnih avtorjev. Cl. 5 d določa kazalko za ime osebe, ki ji je neko delo posvečeno (spom enica), čl. 5 č pa za imena književnih in zgodovinskih oseb, ki so v naslovu dola omenjena. Če gre v navedenih prim erih za anonim na dela, je priim ek osebe deli stvarne- na naslova ozirom a delni stvarni naslov. S kazalko na tak delni stvarni naslov (ime osebe) je knjiga bolje evidentirana, kot pa morda s kako nepom em bno prvo besedo naslova. Zato se v tem primeru s srb. p. strinjam (primerjaj 1 . pri­ mer čl. 53). D od al bi lie, da bi bilo prav, ko bi take stvarne im enske značnice razlikovali od avtorskih im enskih značnic. Teže razumem , zakaj bi bile po­ trebne take k azalk e za osebe, ki so navedene v naslovu, tudi pri avtor­ skih delih in zakaj naj se postav­ ljajo le za im ena književnih in zgodovinskih oseb. Ce sm o p ri ano­ nim nih delili postopek opravičili, smo ga z vidika principov im enske katalogizacije, česar v primeru av­ torskih del ne moremo: s tem bi vnašali v im enski katalog tipično form alne vidike stvarnega k atalo­ ga, kar je nedopustno in tudi ne­ potrebno. Res si težko predstav­ ljam, zakaj bi bilo potrebno voditi v im enskem katalogu n. pr. vsa avtorska dela, ki v naslovu om e­ njajo Prešerna, pod kazalko P r e š e ­ r e n F r a n c e , pri tem pa bi druigih avtorskih del o Prešernu, ki p esni­ ka v naslovu ne om enjajo, s taiki- mi kazalkam i ne vodili. Po drugi strani naj navedem še nekaj pogrešk >per defectum «, ko bi s^ v srb. p. kazalko želeli, a je ni. Ce delu v več zvezkih fingira- m o skupni naslov (čl. 192), morajo biti evidentirani tudi posam ezni naslovi, ker bi se sicer zdelo, da teh del v fondu ni. V čl. 64 določa srb. p. kazalke za sprem enjene na­ slove periodik, pa se zato čudim, da ni istega določila tudi za spre­ m enjene naslove zbirk (čil. 249). Se­ stavljalec registra je avtor dela in mu zato pripada kazalka (oz. po­ sebni list); toda ne samo v izjem ­ nih prim erih, kot določa čl. 47. srb p.. am pak vedno. 6 . Raba o k l e p a j e n je v obeh pra­ vilnikih precej različna, kot smo om enili že v njuni prim erjavi. Pri vejici v značnici sem opozoril na njeno bibliografsko funkcijo za označitev inverzije ter na nepri­ mernost, da jo uporabljam o v značnici še v funkciji ločila. Prav tako bi opozoril, da tudi oklepaji pri katalogizaciji nim ajo oziroma ne bi sm eli imeti funkcije ločila, am pak zgolj katalogizacijsko funk­ cijo, ki z njo označim o različne vire podatkov. Po sl. p. je funkcija oklepajev vedno sam o b ibliograf­ ska: v okroglih oklepajih se nava­ jajo podatki, ki smo jih črpalli iz knjige, a niso na naslovni strani, v oglatih pa podatki, ki jih v knjigi ni. Glede toga je srb. p. dosleden, kar zadeva oglate oklepaje; okro­ gle oklepaje pa uporablja delom a kot ločilo (čl. 129, 162, 273, 305), delom a pa za navedbo posebnih podatkov v bibliografski opombi, kjer nastopajo okrogli oklepaji vsaj delno tudi v svoji katalogizacijski fu nkciji. Mnenja sem, naj bi bila raba oklepajev omejena zgolj na ožji pod­ pis knjige (od nasilova do form ata). V značnico sc običajno ne postav­ ljajo; če dopolnim ime avtorja, ki je v predlogi nepopolno ali v dru­ gačni obliki, postavim ta dopolnila v značnico brez oklepajev. Zato ni razloga, tla bi tudi druga dopolnila značnice dajali v oklepaje. Tako bi n. pr. dodatek / p s . ] v sl. p. lahko stal v značnici brez oklepaja, kot stoji v srb. p. Prav tako bi tudi v srb. p. lahko staJle brez oklepajev 104