URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

univerzi podrejen položaj. Sodelovanje med osrednjo univerzitetno kn jižn i­ co in ostalim i knjižnicam i je premalo razvito, ravno tako med univerzo in knjižnicam i. N iti univerza niti njen financer ne štejeta knjižnične dejavnosti med nujne in temeljne dejavnike pedagoškega in znanstvenega dela. Tudi N U K je po notranji organizaciji in po položaju, ki ga ima med knjižnicam i ljubljanske univerze, podobna osrednjim knjižnicam na starejših evropskih, zlasti nemških in avstrijskih univerzah, njen v p liv na ostale visokošolske knjižnice je zelo majhen. Sepetova je predlagala, da bi se ozrli po svetu, kjer so z reorganizacijo knjižnic na "starih" univerzah že zdavnaj začeli, najprej pa bi reorganizirali N U K, da bi lahko prevzela vlogo univerzitetne knjižnice v modernem smislu. Sepetova je podpirala tudi misel o posameznih centrih za določena znans­ tvena področja, ki bi razbrem enili osrednjo univerzitetno knjižnico (omenja CTK za tehniške vede, CM K za m edicinske vede in za družboslovje Knjižnico FSPN ali Ekonomske fakultete). Knjižnice fakultet pa naj bi se organizirale v področne knjižnice (npr. na Filozofski fakulteti in Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo) glede na sorodnost strok in prostorske možnosti. A vtorica je menila, da bo morala tu d i univerza prej ali slej začeti z reorgani­ zacijo študija, kajti znanstvene literature je vse več, prav tako študentov in če bo še nekaj časa pustila, da se bodo kopičili nerešeni problem i, bo prišlo knjižničarstvo ljubljanske univerze v slepo ulico, iz katere ne bo izhoda. Poleg dilem glede splošne organiziranosti visokošolskega knjižničarstva pri nas so bile prisotne tudi dilem e glede notranje organizacije in dela knjižnic. Dolgo časa nismo im eli uveljavljenih lastnih pravil. Organiziranje in delo­ vanje knjižnic univerz in licejskih knjižnic je predpisovala avstrijska državna bibliotekarska instrukcija iz leta 1778 (Berčič, 1983). Leta 1825 je bila sprejeta dopolnjena upravna instrukcija, ki je podrobno urejala organiziranost in strokovno poslovanje tako licejskih knjižnic kot knjižnic univerz. Uveljav­ ljanje te instrukcijc je trajalo zaradi slabih m aterialnih in kadrovskih pogojev v knjižnicah dalj časa (v Licejski knjižnici v Ljubljani npr. do leta 1853), vse knjižnice pa se je n iti niso natančno držale. Kar se form alnih določb tiče, sta do druge svetovne vojne visokošolske knjižnice organizacijsko urejala zakon o univerzi in univerzitetna uredba (1930-31). Univerzitetna uredba npr. U niverzitetni biblioteki v Ljubljani določa mesto splošne univerzitetne in znanstvene knjižnice, "ki širi med lju d m i višjo izobrazbo in zbira vse knjige o narodu in državi, njeno organi­ zacijo in delovanje pa naj podrobneje uredi zakon o knjižnicah." (Berčič, 1983, str. 10) Prizadevanja strokovne organizacije jugoslovanskih knjižničarskih delavcev med obema vojnama, da bi prišlo do izdaje zakona o knjižnicah, se niso