URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

uresničila. Bibliotekarsko strokovno delo v naših knjižnicah je še naprej potekalo po nekdanjih avstrijskih bibliotečnih instrukcijah, model organizi­ ranosti pa se tu d i ni spremenil. 17 Na podlagi smernic o povojni izgradnji javnega knjižničarstva v Sloveniji, ki so bile začrtane leta 1944, so bile jeseni 1945 in pom ladi 1946 izdane prve slovenske republiške uredbe o ljudskih knjižnicah, o okrožnih študijskih knjižnicah in o Narodni in univerzitetni knjižnici v L ju b lja n i.18 Na osnovi m ednarodnih standardov so b ili v letih 1970-72 uveljavljeni jugoslovanski bibliotekarski standardi za vse vrste knjižnic, predpisi s po­ dročja visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti pa naj bi v letih do sprejetja novega zakona o knjižničarstvu določali sodobno strokovno funk­ cijo tudi za visokošolske knjižnice. Pogrešamo pa natančno zakonsko opredelitev statusa visokošolskih oz. univerzitetnih knjižnic ter n jihovih nalog. Zakon o visokem šolstvu iz leta 1975 (ki je zamenjal zakon iz 1969) je določil, da se v univerzo združujejo samo visokošolske delovne organizacije (ne pa tu d i organizacije, ki viso­ košolski proces podpirajo). 19Zakon o usmerjenem izobraževanju (1980) je pomemben zaradi tega, ker v 188. členu ponovno navaja, da se lahko v univerze združujejo tu d i organizacije združenega dela, ki s svojo dejavnostjo zagotavljajo pogoje za uresničevanje visokošolskega izobraževanja (dom ovi za študente, knjižnice in instituti). S tem so dobile samostojne knjižnice možnost tesnejšega sodelovanja z visokošolskim i organizacijam i.20Člen 122. pa je podrobneje predpisal naloge in pomen visokošolskih knjižnic za vzgoj- noizobraževalno delo. Zakon o knjižničarstvu (1982) in zlasti Strokovna m erila in krite riji za viso­ košolske knjižnice (1989) pa šele pomenita form alno podlago sistemu orga­ niziranosti visokošolskih knjižnic v o kviru univerze in poenotenju njihove notranje organiziranosti. 17 Prvi slovenski bibliotekarski strokovni priročnik dobim o šele leta 1940 (A. Pirjevec, Knjižnice in knjižničarsko delo). 18 Poleg njene upravne in strokovne organiziranosti ji je določena predvsem njena bibliote­ karsko strokovna dejavnost, k i jo opravlja kot splošna znanstvena knjižnica, osrednja univerzitetna knjižnica in slovenska narodna knjižnica; posebno vlogo pa ima tudi na področju strokovnega vodenja vseh knjižnic v republiki. N U K in UKM v univerzo torej nista več sodili! Čeprav je bila UKM soustanoviteljica univerze v M ariboru, je bila po novem statutu (1978) iz nje izločena. 20 UKM in CTK sta ponovno postali članici univerz, N U K pa šele novembra 1992.