URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Čeprav je b ilo za visokošolske knjižnice narejenih kar nekaj koncepcij in načrtov njihovega razvoja in povezovanja, se bomo ustavili le p ri nekaterih, saj se ugotovitve in predlogi bolj ali manj ponavljajo. Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji, k i jo je leta 1971 p rip ra vil Republiški sekretariat za prosveto in ku ltu ro v sodelovanju z republiško m atično službo N U K , D ruštvom bibliotekarjev Slovenije in Skupnostjo štu- d ijskih knjižnic Slovenije, je bila za slovensko knjižničarstvo zelo pomembna. Žal je problem atiko visokošolskega knjižničarstva obdelala skromneje kot pa npr. splošnoizobraževalno knjižničarstvo. Ugotovila je, da je visokošolsko knjižničarstvo nesodobno organizirano in potrebno preoblikovanja. Za ljubljanske visokošolske knjižnice je koncepcija predlagala mrežo osrednjih (za družbene, tehniške in medicinske vede), fakultetnih, oddelčnih in institutskih knjižnic. Izražena je bila tudi misel, da bi se m orale vse tri osrednje kn jižn ice 21 (ozirom a vsi trije sistemi) med seboj funkcionalno povezati. "Takšna medla, nenatančna, neobvezujoča vizija urejanja ljubljanskega uni- verznega knjižničarstva je bila pravo nasprotje n orm ativno jasno program i­ ranega razvoja splošnoizobraževalnega in šolskega knjižničarstva. (H art­ man, 1982, str. 14) Poleg tega je koncepcija zajela le knjižničarstvo ljubljanske univerze, čeprav so delovale višje in visoke šole tudi drugje v Sloveniji, očitali pa so ji zastarel vsebinski koncept te vrste knjižnic in "zanemarjanje" specialnih knjižnic. Deset let po sprejetju koncepcije, je Hartm an ugotavljal (Hartm an, 1982), da le-ta ni ponudila jasno fo rm u lira n ih razvojnih ciljev. Prepričan je bil, da dokler ne bo v sistem povezano knjižničarstvo na univerzi v Ljubljani, problem atika slovenskih visokošolskih knjižnic ne bo rešena. Sistema obeh univerz bi se morala v klju čiti v republiški KIS (z vrhom v N U K , ki se mora za te naloge kadrovsko okrepiti, še zlasti njena matična služba), visokošolske knjižnice pa se povezovati z 1NDOK centri. Poudaril je še, da je visokošolsko 21 Osrednje knjižnice pokrivajo širše stroke ter im ajo arhivsko funkcijo za literaturo svojega področja. Fakultetne, oddelčne in inšti tutske knjižnice hranijo predvsem aktualno specialno literaturo svojega ožjega strokovnega področja. "Knjižnice določenega sistema som ed seboj organizacijsko in poslovno integrirane. Funkcijo osrednje knjižnice v sistemu družbenih ved bi lahko prevzela N U K (s tem, da bi bila posebej opredeljena njena funkcija nacionalne knjižnice), v sistemu tehniških ved CTK in v sistemu m edicinskih ved CM K." (Koncepcija, 1971, str. 30)