URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

knjižničarstvo tem eljni v ir znanstvenih inform acij za vso slovensko družbo in ga je zato treba kar najhitreje posodobiti z ustrezno tehnično opremo. Leta 1979 je b ila na u n iv e rz i ustanovljena K om isija za in fo rm a tiko , knjižničarstvo in dokum entacijo, ki je p rip ra vila Poročilo o stanju univerznih knjižnic v Ljubljani in predloge za bodoči razvoj ter predlog Samoupravnega sporazuma o sodelovanju p ri nadaljnjem uvajanju sodobnega avtom atizira­ nega knjižničnega in IN D O K sistema v knjižnicah visokošolskih ustanov, združenih v U niverzi Ljubljana, N U K ter CTK. Komisija je ugotavljala, da je v o kviru univerz treba izdelati enotna bibliotečna in IN D O K sistema ter ju vklju čiti v knjižnično mrežo Slovenije, vse inform acijsko gradivo v okviru univerz pa odpreti uporabnikom zunaj le-teh. Načrti kom isije žal niso b ili realizirani. Leta 1982 je N U K izdelala Načrt integriranega sistema znanstveno-strokov- nih inform acij v knjižnicah in IN D O K centrih Univerze v Ljubljani, ki je predvideval decentralizirani sistem v treh nivojih: a) Visokošolske knjižnice za ožja znanstvena področja, ki so temeljne celice sistema in namenjene potrebam študentov in delavcev svoje visokošolske institucije. Dolžne so predvsem preskrbeti dokum ente in inform acije za tekoče delo visokošolske organizacije. Povezane so s knjižnicam i za širša področja (koordinacija nabave, m edknjižnična izposoja, pretok inform acij) ter s specialnim i knjižnicam i in IN D O K centri. b) Visokošolske knjižnice za širša znanstvena področja ne služijo le m atični instituciji, ampak imajo še dodatne naloge. Zato morajo b iti dovolj razvite: ustrezna kadrovska sestava, dostopnost za uporabnike, bogata zbirka doku­ mentov, ustrezna tehnična oprema. Poleg posredovanja vseh oblik inform a­ cij, referalne dejavnosti za svoje področje in koordinacije nabave dokum en­ tov, skrbe tudi za povezavo z manjšimi knjižnicam i svojega področja, s specialnimi knjižnicam i in specializiranim i IN D O K centri (če to niso same). Takšne knjižnice naj bi bile organizirane za področja ekonomskih ved, družboslovja, medicine, biotehnike, tehnike in hum anističnih ved. c) V rh sistema je osrednja univerzitetna knjižnica, pri kateri deluje odbor visokošolskih knjižnic in IN DOK služb. O dbor povezuje sistem in je strokov­ ni usklajevalni organ. Sestavljajo ga vodje fakultetnih knjižnic in knjižnic ostalih visokošolskih ustanov. Kot osrednjo univerzitetno knjižnico načrt navaja N U K , ki naj bi bila hkrati tudi osrednja knjižnica za širše področje humanistike. V takem sistemu ohrani vsaka knjižnica svojo samostojnost oz. povezavo z visokošolsko ustanovo, ki jo je ustanovila, hkrati pa ima svoje mesto in naloge v sistemu, ki funkcionira kot organizirana celota. (Načrt, 1982, str. 6).