URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Izdelana je bila tudi Shema avtom atizacije integriranega sistema, ki pre d vi­ deva oblikovanje skupnih podatkovnih zb irk “ KIS univerze ter specializi­ ranih zbirk za določena disciplinarna področja. Upravljalec skupnih podat­ kovnih zbirk je N U K . V specializiranih zbirkah naj bi b ili raznovrstni dokum enti, nujno pa mora b iti p o krito slovensko geolingvistično področje. Del podatkov iz njih se prenaša tudi v skupne baze, da ne bi prihajalo do podvajanj obdelav. Predvideno je tu d i procesiranje tu jih podatkovnih zbirk. Avtom atizacijo naj bi vodil poseben operativni center pri N U K , ki bi bil koordinator in referalni center. V kasnejšem gradivu N U K o povezovanju knjižnic v KIS Slovenije (Povezo­ vanje, 1987) zasledimo ponovno predlog decentraliziranega sistema z os­ rednjim i knjižnicam i za naslednja področja: družboslovje, ekonomijo, m edi­ cino, naravoslovje, tehniko, hum anistiko in pravo. Opozorjeno je tudi, da je nujno sodelovanje obeh sistemov - knjižničnega in sistema znanstveno-teh- ničnega inform iranja (nadalje: SZTI). Večkrat srečamo tudi mnenja (npr. v razpravi o novi univerzitetni knjižnici), da KIS ljubljanske univerze ne potrebuje klasične osrednje univerzitetne knjižnice, zato le-ta naj ne bi imela svojih fondov, b iti bi morala le upravni, razvojno raziskovalni in inform acijski center za vse osrednje in ostale viso­ košolske knjižnice. Koncepcija, ki jo je izdelala delovna skupina za im enovanje osrednjih knjižnic za določena znanstvena oz. strokovna področja (imenoval jo je Svet za knjižničarstvo R Slovenije) v začetku leta 1992, temelji sicer na prejšnjih (1982, 1987), le da natančneje definira mrežo za strokovno povezovanje knjižnic, odnose med n jim i ter nadzor nad delovanjem sistema. Kasneje jo bomo uporabili kot osnovo predlaganega modela KIS univerze v Ljubljani (nadalje: KISUL), zato je tukaj ne bomo predstavljali. Prizadevanja za vzpostavitev integriranega KIS ljubljanske univerze so sicer potekala na več ravneh in organih, ni pa bilo natančno določeno, kdo so subjekti sistema, kakšne so njihove pravice, dolžnosti in odgovornasti, prav tako niso b ili definirani mehanizm i nadzora nad delovanjem sistema. Pa tudi knjižničarstvo se ni čutilo vezano na neko skupnost (univerzo v Ljubljani), močnejša je bila pripadnost posameznim visokošolskim m atičnim ustano­ vam. 22 VisokoSolske knjižnice, IN D O K centri in specializirani IN D O K centri (nadalje: SIC) oblikujejo skupne baze podatkov za naslednje vrste dokum entov: a) monografske publikacije b) serijske publikacije (zbirka je osnova za koordinacijo naročil) c) dela univerzitetnih delavcev (biografije in bibliografije)