URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Poleg KIS je od leta 1976 deloval še drugi sistem, v katerega'so se vključevale visokošolske knjižnice - sistem specializiranih IN D O K centrov (SIC), ki ga je podpirala bivša Raziskovalna skupnost Slovenije.23Sistema, ki bi se morala medsebojno organsko dopolnjevati, sta tekla vzporedno, čeprav so poskusi izgradnje integriranega sistema visokošolskih knjižnic in t.i. IN D O K centrov ljubljanske univerze potekali. V letu 1984 je b il podpisan omenjeni sporazu­ ma o integriranem sistemu znanstveno-strokovnih inform acij ter ustanov­ ljen O dbor podpisnikov sporazuma. Sporazum je podpisalo 33 visokošol­ skih ustanov. 2 Kljub nekajletnemu intenzivnem u delu tako kom isije kot odbora do realizacije sistema ni prišlo, v letu 1990 pa je začasno zam rlo tudi njuno delo. Jasno je, da brez bolj aktivne vloge univerze, osrednje univerzitetne knjižnice in zlasti visokošolskih knjižnic samih ter brez natančnega organizacijskega in komunikacijskega modela knjižničnega informacijskega sistema te u n i­ verze ni mogoče izpeljati v praksi. Glede na to, da imamo v Sloveniji razvito učinkovito programsko podporo za poenoteno delovanje knjižnic in in fo r­ macijskih centrov, 2 d se morajo stroka, univerza in financerji le dokončno dogovo riti za učinkovit organizacijski model. Da pa bi lažje našli izhodišča za organiziranost in povezovanje visokošol­ skega knjižničarstva na U niverzi v Ljubljani, se bomo najprej ustavili pri tem eljnih značilnostih sodobnih visokošolskih oz. univerzitetnih knjižnic. SIC so bili vzpostavljeni na naslednjih znanstvenih področjih: elektrotehnika, strojništvo, biomedicina, patenti, kemija, onkologija, biotehnika, družboslovje, ekonomija, graditeljstvo, tekstil, samoupravljanje. ‘ V členih, ki opredeljujejo skupne interese in naloge podpisnikov, se omenja optim alni in hitrejši razvoj knjižnic in IN D O K centrov, izboljšanje kvalitete storitev, razvijanje skupnega komunikacijskega in računalniškega sistema in enotne programske opreme, ustvarjanje skupne računalniške datoteke in drugih oblik baz podatkov za poslovanje knjižnic, ustvar­ janje skupne baze podatkov znanstveno-strokovnih inform acij ter vključitev v celoviti družbeni sistem inform iranja. Členi, ki govore o organizaciji integriranega sistema pa pravzaprav kaj konkretnega ne povedo. Predvideno je neposredno dogovarjanje podpisnikov o usklajevanju strokovnih povezav, d e litvi dela in program ih dela ter o financiranju skupnih nalog. ° Sistem COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) povezuje in podpira funkcije in dejavnosti knjižnic in inform acijskih servisov, ki uporabljajo enotno m etodologijo distribuirane obdelave podatkov in program sko oprem o COBISS/ ATLASS. Sistem vzdržuje Institut inform acijskih znanosti, M aribor.