URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

2. Značilnosti sodobnih visokošolskih knjižnic 2.1. Tendence visokošolskega knjižničarstva Čeprav se visokošolske knjižnice v razvitem svetu razlikujejo po organizaciji, upravljanju, vodenju in financiranju, po velikosti, kva lite ti in razporeditvi knjižničnih fondov itd., pa lahko opazim o nekaj razvojnih usm eritev, ki zanje veljajo ne glede na državo oz. tip organiziranosti. O m enili bomo le nekatere, ki bi jih m orali upoštevati tu d i pri načrtovanju delovanja visokošolskih oz. univerzitetnih knjižnic p ri nas. 2.1.1. Odnos do uporabnika in njegovih potreb Uporabnik je osrednja točka delovanja visokošolskih knjižnic. Na to opozar­ jajo tako organizacija kot rezultati visokošolskih knjižnic v V eliki Britaniji in Z D A , kjer so prosti pristop do knjižničnega fonda, celodnevna odprtost knjižnic, izobraževanje u porabn ikov, aktivna inform acijska dejavnost, odlična obveščenost uporabnikov o fondu, katalogih itd. že nekaj povsem vsakdanjega (Popovič, 1988a,str.3). U stavili se bomo ob nekaterih značilnos­ tih takšne usmeritve. - Sodoben dostop do knjižničnega gradiva: Osnovna zahteva m odernih visokošolskih knjižnic je prosti pristop do gra­ diva in inform acij. Tečejo pa seveda razprave o tem, kakšna je učinkovitost take organiziranosti.26 - Referenčne in informacijske službe: Referenčno delo pomeni posredovanje "h itrih " inform acij (prav zato je cela vrsta referenčnega gradiva uporabniku kar najbolj dostopna), za bolj poglo­ bljeno delo pa knjižnice zaposlujejo ustrezne svetovalce (npr. pom očnik za referenčno delo, svetovalec za uporabnike, bibliografski svetovalec), ki se ukvarjajo z uporabnikom . Poudarek pri angažiranju specialistov ali svetovalcev je ta, da knjižnice inform acij ne smejo le zbirati, ampak jih morajo tudi disem inirati. Viso­ košolska knjižnica ne sme b iti zbirka knjig, am pak mora b iti orodje za 26 V Z D A npr. dvom ijo, da je smiselno celotno znanstveno knjižnico urediti po principu prostega pristopa, saj to lahko povzroči težave pri zagotavljanju čitalniških mest in učinko­ v iti kontroli ter zahteva dražji način obdelave gradiva, več prostora in bolj zahteven način iskanja gradiva. Vedno tu d i obstaja gradivo, ki ne more b iti direktno dostopno (npr. posebne zbirke); v prostem pristopu raste Število poškodb fonda in kraj. Seveda pa, če knjižnica uvede prim erne zašihtne sisteme, možnost kopiranja gradiva, če je kvaliteta njenih storitev na visoki stopnji, negativni v id ik i prostega pristopa ne pridejo do izraza.