URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

kom uniciranje z znanjem in kot taka - inform acijski servis univerze oz. visokošolske ustanove. Z novim i univerzam i, o d p rtim i za inovacije in nove načine dela, je zapihal nov veter tudi v knjižnicah, ki ne morejo b iti več samozadostne, ampak morajo postati a ktivni del procesa pridobivanja inform acij. Zlasti s h itrim razvojem družbenih ved je prišlo do dognanj, da "klasični v iri" inform acij ne zadoščajo več in da inform acije "leže" marsikje in v o b liki, ki se do sedaj ni pojavljala v knjižnicah. Poleg tega je prišlo do radikalnih izboljšav v metodah za iskanje inform acij. Raste pa tu d i nujnost tesnega sodelovanja med knjižni­ co in šolo. Glede na h itri razvoj ved in njihovo specializacijo se je pokazalo, da knjižnično osebje ne m ore zadovoljevati vseh potreb po informacijah, ki se v tem tipu knjižnic pojavljajo. Zato v visokošolskih (zlasti v večjih in univer­ zitetnih) knjižnicah zaposlujejo t.i. inform acijske specialiste, ki pomagajo uporabnikom p ri iskanju določene vrste inform acij ter izobražujejo ostalo knjižnično osebje za iskanje po različnih dom ačih in tujih inform acijskih sistemih. Angažiranje specialistov sili tu d i starejše knjižnično osebje, da pri delu z uporabniki bolj izrabljajo svojo akademsko izobrazbo in se tesneje povezujejo s pedagoškim osebjem na u n iv e rz i.27 - Izposoja in odprtost: Visokošolske knjižnice so knjižnice izposoje. Vsi uporabniki nim ajo enakih privilegijev - odvisni so od njihovega statusa: dodiplom ci, podiplom ci, akademsko osebje in neakademsko osebje. Določila glede izposoje sprejema­ jo knjižnični sveti. Zunanji uporabniki (npr. študentje drugih univerz) si večinoma gradiva ne izposojajo na dom, ampak jim je na voljo v čitalnici. Ker je izposoja računalniško vodena, zagotavlja tu d i učin ko vit sistem rezervacije gradiva in obveščanja o njem. Knjižnice pazijo, da zam udnine ne vplivajo negativno na uporabnika in raje uvajajo metodo opozarjanja. Če študent opozorila ne upošteva, o tem obvestijo najprej mentorja, šele nato zaračunajo zam udnino. Tako univerza kot njene knjižnice naj ne bi bile odprte le pet d n i v tednu, saj študentje in pedagoški delavci želijo knjižnice uporabljati tu d i ponoči in ob koncu tedna. M inim alno naj bi bila knjižnica odprta od 9. ure dopoldne do 22. ure zvečer med delavnikom , vsaj del sobote in po m ožnosti tudi v nedeljo popoldne. Ocenjujejo, da taka odprtost ni potrebna le zaradi tega, ker je knjižnica aktiven in vitalen del univerze, ampak ker je tu d i njena največja 27 Thompson (1987) pouarja, da mora predm etni specialist poznati učno in raziskovalno osebje svojega predmetnega področja; poznati mora učne programe; skupaj s pedagoškim osebjem skrbi za izbor litearture; uporabnikom nudi bibliografsko pomoč; izvaja izo­ braževanje uporabnikov; razvija dejavnost informacijske službe ipd.