URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

investicija. Seveda dolga odprtost ne pom eni, da v tem času delujejo vse službe - ob koncu tedna sta pomembni zlasti izposoja in čitalnice. - Vodiči po knjižnicah in navodila uporabnikom: Zlasti ob organizaciji knjižničnega fonda v prostem pristopu potrebujejo uporabniki veliko tiskanih navodil oz. ustrezno postavljenih napotil (npr. shema knjižnice in njenih oddelkov, predmetna razporeditev gradiva ipd.). Potrebna so tu d i tiskana navodila s splošnim i podatki o knjižnici in osebju, o inform acijskih virih , zbirkah in knjižničnih storitvah ter pravila za uporabo knjižnice. Ker imajo visokošolske knjižnice pomembno vlogo pri izobraževanju štu­ dentov in dodatnem usposabljanju akademskega osebja, pripravljajo zanje tečaje o uporabi knjižnice in inform acijskih virov. Večje knjižnice imajo že pripravljeno m ultim edijsko gradivo za predstavitev knjižnice. Študentom predstavijo ne le knjižnico, ampak tu d i zanje zanim ivo gradivo. Vsak študent dobi določeno nalogo, ki jo opravi do naslednjega seminarja. V okviru seminarskega dela se študentje naučijo uporabljati kataloge, knjižnični fond, vire inform acij in bibliografije, srečajo se s predm etnim i specialisti in stro­ kovnjaki s posameznih oddelkov. Za podiplom ce so tečaji bolj zahtevni in slušatelji najprej proučijo bibliografsko strukturo določenega znanstvenega področja, pregledajo raziskovalne tehnike, načine citiranja in posebne me­ tode indeksiranja ter spoznajo ustrezne računalniške inform acijske servise. - Druge storitve za uporabnike: Zlasti je razširjen servis fotokopiranja gradiva in nekateri že opozarjajo, da uporabniki gradivo kopirajo, namesto da bi ga brali. V V eliki Britaniji npr. tipična univerzitetna knjižnica izdela letno pol m ilijona kopij. V elik problem p ri tem so avtorske pravice.28 2.1.2. Vodenje in urejanje knjižničnih zbirk Glede na spremenjene zahteve uporabnikov in izobraževalnega procesa na univerzi, pojav novih m edijev za shranjevanje inform acij, omejena finančna 28 Z britanskim aktom o avtorskih pravicah (C opyright Act) iz leta 1956 so smele le univerzitetne knjižnice kopirati gradiva za osebni Študij in raziskovalno delo. Uporabnik se je moral zavezati, da bo kopije uporabil samo v skladu z določili tega akta. Brez dovoljenja lastnika avtorske pravice niso smele izdelovati večjega števila kopij. Vladna Bela knjiga (W hite.Paper, 1986) je uvedla kupone za mesečno pravico kopiranja za potrebe institucij. Britanska knjižnica v svojem centru za m edknjižnično izposojo izposodi ali fotokopira dokum ent vsaki 2 sekundi. 2 Britansko avtorsko agencijo je sklenila dogovor, po katerem zadostuje enkratno plačilo posebne dajatve za poravnavo avtorskih pravic. Po tem dogovo­ ru bodo im ele knjižnice s plačilom pristojbine pravico zahtevati za svoje uporabnike tudi večje število kopij istega članka ali kopije več člankov iz iste številke revije.