URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

sredstva itd. so visokošolske knjižnice prisiljene načrtno oblikovati in do­ polnjevati svojie knjižnične zbirke. Skrb za kvalitetne knjižnične zbirke (t.i. upravljanje knjižničnih zbirk oz. collection management) je postala posebna dejavnost v knjižničarstvu in zajema: načrtovanje nabavne politike, analizo fondov, izbor (selekcijo) gra­ diva, skrb za varovanje in ohranjanje gradiva, racionalno porabo finančnih sredstev, vzajemno dopolnjevanje knjižničnih zbirk ter evalvacijo lastne dejavnosti (Filo, 1988). Selekcija naročil poteka v sodelovanju z učnim oseb­ jem univerze, njen cilj je z danim i sredstvi doseči čim večji kakovostni učinek. Kvaliteten knjižnični fond je namreč pogoj za uspešno delovanje visokošol­ skih knjižnic. In če so knjižnice na Zahodu tja do sedemdesetih let brez večjih težav dopolnjevale svoje knjižnične zbirke, so se kasneje znašle v težkem položaju: med tem ko je na eni strani število publikacij in prav tako njihova cena skokovito naraščalo in so na d ru g i strani postajala razpoložljiva finančna sredstva vedno bolj omejena, pa je znanstveno-raziskovalno delo zahtevalo ustrezno rast in kvaliteto informacijske ponudbe knjižnic. Poleg tega so študije o knjižničnih zbirkah dokazovale, da kroži dejansko le majhen del gradiva. Na konferenci am eriških univerzitetnih knjižnic leta 1975 v Chicagu so se referenti spraševali, kako velika naj bo knjižnična zbirka, da bi določena knjižnica zadostila potrebam uporabnikov. Tako na konferenci kot v ame­ riški strokovni literaturi tega časa se je pojavil izraz "knjižnica, ki ne raste" ("no-grow th collection" oz. "no-grow th library"). V V eliki Britaniji pa so začeli uporabljati izraz "obnavljajoča se knjižnica ("self-renewal" library), ki naj obdrži vedno približno enako število knjig in redno izloča zastarelo gradivo, potrebe uporabnikov pa naj sama zadovoljuje le do določene mere, sicer pa s pomočjo medbibliotečne izposoje. Danes še posebej poudarjajo kvaliteto fondov pred njihovo kvantiteto in spoznanje, da se mora v vsaki knjižnici na neki točki naraščanje fondov ustaviti (če je p riliv večji kot 2.5% letno, raste knjižnica prehitro!). 29 C ilj 2g V V eliki Britaniji mora im eti univerzitetna knjižnica za populacijo 5.000 študentov 0.5 m ilijona knjižničnih enot. Univerzitetne knjižnice neaktualno gradivo izločajo in deponirajo v Britanski knjižnici. Poudarjena je nujnost identificiranja m alo rabljenega gradiva, ki ga je treba vzeti iz prostega pristopa in prestaviti v bolj zaprt prostor. Thompson (1987) navaja p rim er Charlesa Eliota, k i je že 1901 ugotovil, da so v enem letu v H arvardski univerzitetni knjižnici posodili le 63.673 naslovov knjižnega gradiva od celotne zbirke 367.000 enot. Predlagal je, da bi na vsakih 5 ali 10 let knjižno zalogo pregledali in izločili v zaprti skladiščni prostor knjige, k i v tem času niso krožile. Kent pa je leta 1978 ugotavil, da ne kroži kar40% gradiva, kupljenega v zadnjih sedmih letih (Adams, 1986).