URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

knjižnic ni, da ima vsaka vse, ampak da v u čin ko viti knjižnični mreži, ki temelji na medsebojnem sodelovanju, uporabniku dejansko zagotovi vse, kar potrebuje. D ogovori med knjižnicam i glede porazdelitve naročil na Zahodu temeljijo na t.i. "conspectusih". 30 Posebno pozornost namenjajo knjižnice periodičnim publikacijam , za katere porabijo pretežni del finančnih sredstev (tu d i do 90%). Visokošolske knjižnice so dinam ični organizm i in ta dinam izem naj bi se odražal ravno v bogati z b irki strokovnih časopisov z vseh področij in v raznih jezikih. Za visokošolske knjižnice je poseben problem število izvodov posameznega gradiva (veliko študentov išče isto gradivo), saj ga običajno ne kupujejo v več izvodih (izjemoma za posamezne raziskovalne skupine). Rešitev so našle v ločenih referenčnih oz. posebnih zbirkah, ki vsebujejo po več izvodov štu­ dijske literature za potrebe študentov in imajo kratek izposojevalni rok. 31 Potrebe študentov (zlasti po splošno izobraževalni in razvedrilni literaturi) ponekod rešujejo s knjižnicam i, organiziranim i v o k v iru študentskih domov. Dilema osrednjih univerzitetnih knjižnic je, če naj im ajo ves fond centralizi­ ran ali naj ustanavljajo tudi oddelčne knjižnice, ki so "blizu" akademskemu osebju in študentom (kar si uporabniki seveda želijo, hkrati je razbremenjena izposoja v univerzitetni knjižnici). V V eliki Britaniji in Z D A naletim o na dokajšen odpor decentralizaciji knjižničnega fonda. ' Izjemoma naj bi usta­ navljali oddelčne knjižnice le, če oddelki potrebujejo temeljna referenčna dela, ki imajo visoko frekvenco uporabe, ali pa je oddelek dovolj oddaljen od glavne knjižnice. M orajo pa biti v tesni povezavi z univerzitetno knjižnico.33 Z agovorniki decentraliziranih knjižničnih fondov pa so npr. Nemci, kjer najdemo vzorec močno specializiranih oddelčnih knjižnic, ki im ajo celo lastne klasifikacijske sheme. 30Conspectus je oznaka za računalniško shemo gesel za znanstvena področja, označenih s klasifikacijo Kongresne knjižnice, ki so ji dodane kode za n ivo oz. stopnjo zbirane literature in kode za jezik. Sodelujoče knjižnice vnaša jo v shemo podatke o svoji nabavni p o litiki in se medsebojno obveščajo o načrtovanih spremembah. 31 N i prostega dostopa do gradiva, če pa je, poteka znotraj zaprtega območja knjižnice in le za nekaj ur dnevno. V Z D A tečejo polemike, če naj bodo takšni "študijski" oddelki ločeni (celo v dru g i zgradbi) od osrednje univerzitetne knjižnice. 32 Navajajo argumente: 1. smisel vsake univerze je, da ustanovi centralno, vseobsežno oz. široko zbirko knjig in časnikov, prosto dostopno in na voljo celodnevno; 2. tako centralno zbirko je mogoče bolje vo d iti in nadzorovati kot pa razsuto po oddelkih; 3. le težko bi našli znanstveno področje, ki je zanim ivo samo za ozek krog uporabnikov in ni prav, da bi le en oddelek imel dostop do gradiva, ki zanima tudi druge na univerzi; 4. oddelčne knjižnice nabavljajo tu d i gradivo, ki je že v univerzitetni knjižnici, kar pomeni nedopustno zaprav­ ljanje finančnih sredstev; 5. zapravljivost se kaže tu d i v podvajanju osebja, adm inistrativnih in strokovnih o pravil ter prostorov. 33 N adzirati jih m orajo knjižničarji osrednje knjižnice; obdelava teče v centrali; dostopne m orajo b iti vsem uporabnikom , ne glede na to, s katere fakultete oz. oddelka so; vse nadzira skupni knjižnični odbor; sodelujejo v skupnem katalogu univerze; upoštevati morajo na­ ročniško p o litiko osrednje knjižnice.