URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Glede prihodnosti knjižničnih zbirk se pojavlja prepričanje, da bodo te vedno bolj elektronske, vse manj pa bo gradiva v klasični o b lik i (t.i. virtual library). Tako se visokošolskim knjižnicam neizogibno bližajo drugačne naloge in s tem potreba po redefiniranju njihove dejavnosti. 2.1.3. Sodelovanje med visokošolskimi knjižnicami Sodelovanje med visokošolskim i knjižnicam i sega na zahodu v trideseta leta tega stoletja. V V eliki Britaniji je bila npr. že leta 1925 konferenca o sodelo­ vanju med knjižnicam i, na kateri so se d o govo rili o p ra vilih izposoje, še posebej pa se je sodelovanje razm ahnilo po letu 1960. Med "najstarejšimi" oblikam i sodelovanja je m edknjižnična izposoja. Nekako do dvajsetih let tega stoletja je še veljala praksa, da pač študentje potujejo tja, kjer potrebno literaturo imajo. Leta 1923 pa se srečamo s pobudam i za m edknjižnično izposojo. V V eliki Britaniji je bil leta 1931 na univerzi v Birm ingham u ustanovljen poseben kom ite za m edknjižnično izposojo, ki se je lo til reorganizacije Osrednje nacionalne knjižnice (National Central Libra­ ry)- Ta knjižnica je postala nekakšen vodja m edknjižnične izposoje med različnim i vrstam i knjižnic. 14 Pomembno je tu d i sodelovanje pri nabavi literature, zlasti tuje. Eden bolj znanih program ov sodelovanja na tem po­ dročju so ra zvili v Z D A - t.i. Farmington P lan.35 O m enili bi še sodelovanje med knjižnicam i p ri poslovanju z uporabniki, ko gre za skupno članstvo uporabnikov v več univerzitetnih knjižnicah (študent lahko pod enakim i pogoji uporablja knjižnice večih univerz). Ta način sode­ lovanja obstaja tu d i med različnim i tip i knjižnic. Večinom a so p o b u d n ik i ra zn ih k o o p e ra tiv n ih procesov nacionalne knjižnice, kot npr. v V eliki Britaniji, kjer Britanska knjižnica skrbi za skupno katalogizacijo, predstavlja knjižnični center, p ri njej deluje oddelek za razis­ kovanje in razvoj itd. Z uvajanjem računalnikov v knjižnice v 70-tih letih so se pojavile potrebe po sodelovanju pri računalniški obdelavi gradiva (vzajemna katalogizacija), s 34 Izoblikovala je skupni katalog in regionalni knjižnični sistem. 391 specialnih knjižnic se je dogovorilo, da si gradivo izposojajo preko omenjene knjižnice. Zaradi naraščanja potreb po m edknjižnični izposoji in težnjah po izboljšanju storitev, se je knjižnica preselila iz centra Londona v Boston Spa v Vorkshiru,da bi se združila z "National Lending Library for Science and Technology". Leta 1973 se obe knjižnici preoblikujeta v "Lending Division" nove Britanske knjižnice. 35 V ključilo se je 70 knjižnic pod vodstvom Združenja znanstvenih knjižnic (Association of Research Libraries). Tuja literatura se naroča na nacionalni osnovi: vsajen izvod pomembne literature mora b iti vsaj v eni knjižnici.