URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

tem pa tudi potreba po standardizaciji. In če je bila enotnost inform acijskih sistemov zagotovljena z dogovorjenim načinom izbire ter zapisovanja ele­ m entov opisa publikacij, t.j. z bibliografskim i oz. katalogizacijskim i pravili, je bilo potrebno za shranjevanje in procesiranje podatkov v računalniško podprtem sistemu bibliografsko opisovanje stru ktu rira ti s t.i. strojno č itlji­ v im form atom zapisa. Standardizacijo je prinesel M ARC format, ki ga je sredi šestdesetih let razvila Kongresna knjižnica v VVashingtonu ter ga razvijala dalje ob sodelovanju Britanske knjižnice oz. s tedanjo Britansko nacionalno bibliografijo. MARC form at je postal za knjižnice splošno sprejemljiv. T u d i v Nem čiji (bivši ZR N ) so znani plani koordinirane nabave gradiva, skupni regionalni katalogi, m edknjižnična izposoja ter nad-regionalna po­ datkovna zbirka serijskih p u b lik a c ij.36 Zmanjševanje finančnih sredstev za knjižnice in razvoj novih tehnologij vzpodbuja sodelovanje tudi med skandinavskim i knjižnicam i. Posebej se poudarja razvoj mrež, sodelovanje p ri izdelavi skupnih katalogov, OPAC (javni računalniški katalogi), medbibliotečna izposoja, m režni dostop do CD-ROM produktov ter drugega neknjižnega gradiva, kar naj bi integriralo knjižnice. Nekakšen prototip sodelovanja je danski D AN BIB sistem. K ot smo videli, je bila avtomatizacija v knjižnicah najprej usmerjena na posamezne funkcije knjižnic npr. na kataloge in izposojo. Samo povezovanje oz. sodelovanje v mrežah knjižnic pa se je začelo kasneje. Pri obeh procesih so bile prav knjižnice univerz pobudnice m odernizacije in razvoja. 8 Povezovanje v mreže sega na Zahodu v sedemdeseta leta. V računalniških centrih so nastajale centralne bibliografske baze, ki so jih skupaj oblikovale knjižnice z določenih geografskih ali strokovnih področij (npr. v Z D A OCLC - O hio College Library Center). Preko term inalov so sodelovale tudi knjižnice brez lastnih računalnikov, vse pa so prejemale kataložne listke. 16Zanim ivo je, da Nemčija nima centralnega kataloga, saj je bil uničen med vojno. Obstaja 7 regionalnih skupnih katalogov, ki so tudi osnova za m edbibliotečno izposojo. Nekatere regionalne kataloge dopolnjujejo m edbibliotečne mreže javnih knjižnic. Poleg tega obstaja nadregionalna podatkovna zbirka serijskih publikacij, ki jo oblikujeta berlinska Staatsbiblio­ thek in Deutscher Bibliotheksinstitut. Edina nadregionalna institucija, ki skrbi za planiranje, kooperacijo in financiranje knjižnic je Nemška raziskovalna skupnost. 5' D AN BIB sistem pomeni sodelovanje med računalniškim centrom za znanstvene knjižnice in danskim knjižničnim birojem (uradom ). C ilj sistema je tesno povezati vse danske knjižnice (znanstvene, javne, šolske). Sistem ima štiri glavne komponente: 1. skupna baza podatkov (ki pokriva vse fonde danskih knjižnic); 2. skupna mreža; 3. skupna pravila in standardi; 4. skupne funkcije kot so: program i vzajemne katalogizacije, program i za izmen­ javo podatkov, sistem m edknjižnične izposoje, sistemi za knjižnično adm inistracijo ipd. (Niels, 1991) 8Pri knjižničnih mrežah gre za skupino knjižnicah inform acijskih centrov, ki so medseboj­ no povezani, da bi zadovoljevali določene potrebe uporabnikov. Namen mrež je povečanje dostopnosti gradiva in racionalizacija poslovanja.