URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Ob koncu sedemdesetih let so se pojavili (še posebej v okviru univerzitetnih računskih centrov) t.i. integrirani računalniški sistemi, pri katerih so računal­ niško podprte in povezane vse funkcije knjižničnega poslovanja. Pravilom a so sistemi še vedno delovali na centralnih računalnikih, vendar pa je že bilo omogočeno oblikovanje lokalnih zb irk ter s tem tudi distribuirana obdelava podatkov. Po letu 1980 se na Zahodu tu d i v knjižnicah množično pojavijo m ikroračunal­ niki. Univerzna kom unikacijska oprema pa jim omogoča, da se vključujejo v večje sisteme, t.j. računalniško podprte knjižnične informacijske mreže oz. v sisteme za izmenjavo in dopolnjevanje podatkov ter uporabo večjih bibli- ografsko-inform acijskih servisov. O blikujejo se distribuirane knjižnične in ­ formacijske kooperativne mreže. Tradicionalne listkovne kataloge nadomes­ tijo računalniške podatkovne zbirke, online dostopne vsakom ur (OPAC). Pri povezovanju računalniško p o d p rtih knjižnic v mreže je problem razno­ likosti in tudi nekom patibilnosti opreme presežen s sodobno kom unikacij­ sko opremo ter z razvijanjem centraliziranih norm ativnih bibliografskih servisov oz. pom ožnih n orm ativnih datotek. 2.1.4. Strokovni kadri v visokošolskih knjižnicah Visokošolske knjižnice pripisujejo velik pomen ustrezni organizaciji dela, da bi strokovni delavci vse funkcije izvajali kar najbolj učinkovito in ekono­ mično. Jasno je, da je kvaliteta storitev knjižnice odvisna od kvalitete njenega kadra, ki mora b iti pravilno izbran in im eti poleg profesionalnih tu d i us­ trezne osebne kvalitete. Osebje knjižnic se ne sme čutiti le za pripadnike knjižnic, ampak še posebej kot del univerzitetnega osebja.34 Knjižničarji, ki so v rangu univerzitetnih profesorjev (imajo doktorate), so lahko tudi člani univerzitetnega senata ter imajo tako možnost v njem predstavljati svojo profesijo in knjižnico tistim , ki jo uporabljajo in jim je namenjena. Profesionalni nazivi osebja se vzporejajo z akademskimi stopnja­ m i, knjižnice pa si prizadevajo u vrstiti plače knjižničarjev v lestvice, ki veljajo za univerzitetno osebje. Posebna dilema visokošolskih knjižnic je, koliko zaposliti akademsko izo­ braženega osebja v prim erjavi z d ru g im i kadri, kajti ugotavljajo, da določena dela večkrat opravljajo strokovno previsoko kvalificirani ljudje in bi bilo bolj ekonomično in celo strokovno bolje, če bi jih opravljalo pomožno osebje. 39Velja geslo: "Ne počutim se kot knjižničar, k i dela na univerzi, ampak kot delavec univerze, ki dela v knjižnici".