URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Visokošolske knjižnico pa namenjajo še posebno skrb izobraževanju svojih kadrov - tako profesionalnemu kot akademskemu (na voljo so številni izo­ braževalni program i, šole, sodobne metode in tehnologije izobraževanja). 2.1.5. Upravljanje in financiranje visokošolskih knjižnic Za univerze na zahodu je značilna visoka stopnja avtonom ije oz. akademske svobode. Univerze vodijo: vlada (Court), svet (Council), senat (Senate) ter rektor, glede na velikost univerze pa so nastavljeni tu d i prorektorji. Večino­ ma je eden izmed prorektorjev zadolžen za knjižnice. Na univerzah delujejo močni knjižnični sveti, ki skrbijo za seznanjanje u n i­ verze z vprašanji knjižnic, za sodelovanje med knjižnicam i in za njihovo financiranje. Le zelo majhne oddelčne knjižnice niso pod finančnim nadzors­ tvom knjižničnega sveta, vendar se od njih zahteva, da morajo p ristopiti v kooperativno obdelavo fondov in participirati v vzajemnem katalogu. Knjižnični svet je lahko organ senata ali pa skupni organ senata in sveta univerze. Glede njegove sestave so mnenja različna (večinoma ga sestavljajo dekani fakultet, ponekod pa so člani tudi predstavniki študentov), prav tako glede članstva knjižničarjev ter glede odnosa med knjižnico in knjižničnim svetom (če naj bo svet telo za razpravljanje o p o litik i knjižnic ter za njihov nadzor in kontrolo). Večina meni, da naj bi svet "skrbel" za knjižnice tudi v finančnem smislu. Svet se sestane nekajkrat letno. Organom univerze predstavlja knjižnični proračun in obračun. Poročila o delu knjižnic so sicer individua ln a, vendar narejena po enotnem vzorcu. T udi za trošenje finančnih sredstev obstajajo skupna pravila. Od organizacijskega vzorca knjižnic univerze pa je nadalje odvisno, kakšno vlogo ima pri odločanju v knjižničnem sistemu univerzitetna knjižnica. Največkrat najdemo vzorec, kjer osrednja knjižnica, če obstajajo tudi ločeni oddelki, kontrolira te enote, v njih zaposleni so sestavni del zaposlenih univerzitetne knjižnice, tu d i proračun se enotno oblikuje v univerzitetni knjižnici in le-ta odloča o deležih za posamezne enote. Ko govorim o o financiranju visokošolskih knjižnic, ne moremo m im o Par- ryjevega poročila (1967), ki predlaga, da naj bi univerza za delovanje knjižnic izločila 6% svojega proračuna. T udi ameriški standardi za knjižnice kolidžev (Standards for college libraries, 1986) določajo, da naj bi za knjižnico in stitu ­ cija namenila 6% svojega proračuna. Ta odstotek pa bi m oral b iti večji, če gre za uvajanje novih študijskih program ov in če knjižnica še ni dosegla stan