URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

dardov glede velikosti zbirke, osebja, opreme itd. oz. če ima posebne od­ delke: audiovizualni center, računalniški center ipd. Vendar le težko najdemo knjižnice, ki prejemajo tolikšen delež univerzitet­ nih sredstev. Večina ameriških univerz izdvaja 4% ali 5% svojih tekočih sredstev za knjižnice. Vsa pooblastila za razporejanje finančnih sredstev ima direktor, glede na lokalne okoliščine pa je norm alno, da gre med 35%-45% sredstev knjižnice za nabavo literature ter med 50%-60% za delo knjižnične­ ga osebja. V V eliki Britaniji je financiranje univerz v glavnem centralizirano, kar pome­ ni, da vlada letno določi obseg sredstev za delovanje vsake univerze. Obseg teh sredstev pa ne narašča, saj hoče vlada univerze p ris iliti, da si zagotovijo dodatna sredstva preko d ru g ih kanalov. (Popovič, 1988a) Univerzitetna knjižnica se mora za sredstva b o riti z d ru g im i konkurenti, p ri tem pa naleti na odpore, saj je težko dokazati neposredne koristi, ki jih prinesejo sredstva, vložena v delo knjižnice. Pa tudi kakih objektivnih m eril za izračun potreb­ nih sredstev ni. Od začetka sedemdesetih let prehajajo od sistema "zagotov­ ljenega financiranja" knjižnic na financiranje na osnovi program ov (ugotav­ ljanje potreb po "cost benefit" analizi). V zadnjih letih visokošolske knjižnice ne argum entirajo svojih potreb le z indeksi na priznana sredstva preteklih let, temveč poslujejo na osnovi na­ tančno definiranih ciljev (MBO, Management by Objectives), hkrati pa upo­ rabljajo razne evalvacijske postopke za oceno svoje dejavnosti (metoda cost effectiveness Osnovni krite rij za definiranje ciljev in nalog knjižnic pa so potrebe uporabnikov. Tak pristop daje v boju za potTebna finančna sredstva boljše rezultate. 2.1.6. Prostori visokošolskih knjižnic Ekspanzija univerzitetnega izobraževanja seje začela v zgodnjih šestdesetih letih in jo je spremljalo tudi veliko število novih univerzitetnih zgradb ali pa dograjevanje starih. Prej so bile (zlasti) univerzitetne knjižnice m onumen­ talne zgradbe, za vsako dejavnost so imele posebej namensko oblikovan prostor in možnost spreminjanja njegove namembnosti je bila majhna (ne­ fleksibilnost). Nove zgradbe upoštevajo načelo fleksibilnosti, so brez nepo­ trebnih debelih zidov med prostori in upoštevajo strokovne standarde za gradnjo in opremo knjižnic. Na same zgradbe pa zelo vpliva nova inform a­ cijska tehnologija, ki sistematično oblikuje manjše zbirke gradiv na različnih nosilcih, zahteva nove in boljše pogoje njihovega hranjenja, potrebuje novo kom unikacijsko ter računalniško oprem o itd.