URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Tako kot v svetu srečujemo različne organizacijske modele visokega šolstva (univerza je eden od njih), najdemo tu d i različno organiziranost njegovega knjižničarstva. Visokošolske knjižnice so v o k viru univerz organizirane ali kot osrednje univerzitetne knjižnice ali pa poleg njih obstoje še knjižnice fakultet, oddelkov, in štitutov itd., ki so sicer del univerze, upravno pa ne sodijo pod osrednjo univerzitetno knjižnico. Če se ozremo po univerzah, kaj h itro ugotovim o, da organizacija njihovih univerzitetnih knjižnic pravzaprav nim a enotnega modela. Je pa opazna težnja po centralizaciji v deželah, kjer so le-te razdrobljene na številne od­ delčne in seminarske knjižnice. Reorganizacijo zlasti podpira pedagoški in raziskovalni kader, ki občuti, da vedno večja interdisciplinarnost znanosti ter hkrati stara organiziranost univerze (in knjižnic) po oddelkih in njihova rigidnost, ne sodijo skupaj. Poudarjajo neekonomičnost take organizacije, saj je zanjo potrebnih veliko več finančnih sredstev kot za centralizirani model univerzitetnih knjižnic. Da pa je desetletja razvijajoči se decentralizirani sistem težko ponovno centralizirati, so opazili vsi, ki so to poskušali (npr. Francija, Nemčija, Skandinavija). V V eliki B ritaniji in Z D A spadajo pod kontrolo oz. upravljanje univerzitetne knjižnice vse fakultetne in druge specializirane knjižnične zbirke, tu d i če so zunaj centralne knjižnične zgradbe. Angleži so mnenja, da je v tem jamstvo za uravnoteženost po posameznih znanstvenih področjih, poleg tega pa lahko različne knjižnične oddelke neovirano uporabljajo uporabniki z vseh področij. D irektor osrednje univerzitetne knjižnice zastopa vse sodelujoče knjižnice.40 , Vprašanje centralizacije oz. decentralizacije je v Z D A povzročilo več naspro­ tij kot katerokoli drugo organizacijsko vprašanje. A rgum enti za decentrali­ zacijo v glavnem temeljijo na lažji dostopnosti do gradiva oz. storitev, kar je za izobraževalni proces še posebej pomembno. Centralizacija pa zahteva manjše stroške in omogoča večjo učinkovitost. Poznajo tri glavne tipe cen­ tralizacije: a) adm inistrativna centralizacija (številne knjižnične enote upravlja osrednja knjižnica), b) fizična centralizacija (vse enote so združene v eni zgradbi), c) delovna centralizacija (določena dejavnost je organizirana centralno za več knjižnic). 40 Na angleških univerzah, kjer sta področji "science" in "arts" ločeni, je ločena tu d i univer­ zitetna knjižnica. T udi politehniške univerze im ajo svoje univerzitetne knjižnice. Večkrat obstaja poleg osrednje univerzitetne še ločena medicinska ali celo pravna knjižnica.