URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9
Velika neodvisnost raznih inštitutskih knjižnic je značilna za skandinavski model visokošolskih knjižnic. Gre za močne in samostojne knjižnice, ki ne podpirajo pedagoškega, ampak le raziskovalni program . Raziskovalni de lavci tako ne čutijo potrebe po "neki" osrednji univerzitetni knjižnici. Na Švedskem so npr. po letu 1950 začeli z integriranjem teh knjižnic v krog pooblastil univerzitetne knjižnice. Najprej so pregledali zbirke gradiva na celotni univerzi, tu d i v inštitutskih knjižnicah. Univerza ni imela namena omejevati rasti inštitutskih knjižnic, nasprotno, na vseh fakultetah je vzpos tavila priročno knjižnico (daily library) in dokum entacijski servis, podprt z zbirkam i bibliografskih in referenčnih del, vendar pod nadzorstvom oz. adm inistrativno kontrolo direktorja univerzitetne knjižnice. Čeprav imajo te knjižnice veliko stopnjo neodvisnosti, pa kljub temu ne morejo delati vsaka po svoje. Tako so Švedi vzpostavili učinkovito obliko adm inistrativne cen tralizacije ob hkratni decentralizaciji fondov. V elik razmah študija na univerzah in kolidžih je bil konec šestdesetih let značilen tudi za Italijo, vendar pa tega ni spremljala rast infrastrukture in kadrov, vključno s knjižnicam i in knjižničnim i delavci. V prim eru knjižnic na univerzah gre tukaj za dom inacijo "fakultetnih" knjižnic, ki so avtonomne (tu d i finančno neodvisne od osrednje univerzitetne knjižnice). Med njim i je malo sodelovanja. Tečejo pa v o kviru nekaterih univerz (npr. Padova in Veneto) projekti izgradnje (računalniško podprtih) knjižničnih mrež in or ganizacijske spremembe.41 T udi v bivši Sovjetski zvezi knjižnice univerz niso bile enako organizirane. Pri m lajših univerzah so ustanavljali osrednje univerzitetne knjižnice, sta rejše pa so imele poleg osrednje knjižnice še t.i. podružnične ali fakultetne, inštitutske in podobne knjižnice.42 Odnosi med knjižnicam i so različni. Pri nekaterih univerzah so knjižnice enotno telo s skupnim vodstvom , centralno nabavo, obdelavo in uporabo fonda, pri d ru g ih pa gre za samostojne kn ji žnice, ki niso podrejene centralni univerzitetni knjižnici, medsebojna pove zanost pa je slaba. Po letu 1950 tečejo prizadevanja, da bi osrednje knjižnice vplivale na celotno mrežo knjižnic posamezne univerze. Pri osrednji univer 41 Samo v o kviru univerze Padova je sto knjižnic, ki so donedavna delovale zelo avtonomno in osrednja univerzitetna knjižnica (ni članica univerze), nanje ni imela ustreznega vpliva. 42 Naloga osrednje univerzitetne knjižnice je, da zbira in hrani gradivo, ki je potrebno znanstvenim u in pedagoškemu delu univerze. Skrbi za planiranje in financiranje vsega knjižničarstva na univerzi, za kadrovanje in izobraževanje osebja, za bibliografsko službo ter koordinacijo vsega bibliografsko-dokumentacijskega dela. Izvaja centralizirano nabavo in obdelavo gradiva za vso univerzo in ima centralni katalog za vse pripadajoče knjižnice. Fakultetne in inštitutske knjižnice nastajajo ob širjenju univerz, ko so določeni deli tudi prostorsko precej oddaljeni od matične univerze. Te knjižnice im ajo specializirane knji žnične fonde za eno ali več znanstvenih področij. Knjižnice kabinetov in kateder so pravi loma prezenčne, brez izposoje na dom in nimajo zaposlenih profesionalnih knjižničarjev. Večina univerz ima tu d i Li. učne knjižnice (za študente), k i hranijo in izposojajo samo učbenike.
RkJQdWJsaXNoZXIy