URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

zitetni knjižnici deluje knjižnični znanstveni svet, sestavljen iz predstavni­ kov fakultet, ki sprejema letne načrte. Vse fakultetne, oddelčne in druge knjižnice so sicer fizično ločene, vendar so del osrednje univerzitetne knjižnice. T udi predstojnike fakultetnih knjižnic im enuje ravnatelj osrednje knjižnice. Po različni organizaciji visokošolskih knjižnic še posebej izstopa Nemčija. Tukaj so univerze relativno avtonomne inštitucije in od vsake posamezne je odvisna podpora svojim knjižnicam . Na starih univerzah je prisoten d u a li­ zem: osrednja univerzitetna knjižnica ter veliko oddelčnih in inštitutskih knjižnic, ki so avtonomne in univerzitetna knjižnica nim a nad njim i posebnih pristojnosti. Drugačen prim er je npr. univerza v Konstanzi, kjergreza enoten sistem osrednje univerzitetne knjižnice: vse gradivo in storitve so dostopne v eni zgradbi pod kontrolo univerzitetne knjižnice. Obstajajo tudi univerze z enotnim k n již n ič n im sistemom, vendar brez osrednje univerzitetne knjižnice (npr. univerza v Bielefeldu), kjer je organizirana centralna delovna enota (ki postaja zametek osrednje knjižnice) ter decentralizirani deli univer­ zitetne knjižnice. Na novejših univerzah pa je najbolj pogost model: enotni sistem in ločena osrednja univerzitetna knjižnica (npr. Regensburg). Osrednja univerzitetna knjižnica zadovoljuje vse osnovne potrebe univerze, za posebne potrebe pa so lahko organizirani še ločeni specialni oddelki. Ne glede na deljenost pa osrednja knjižnica strokovno kontrolira ločene enote in delo v njih (vsi so delavci univerzitetne knjižnice). Tudi proračunsko so del univerzitetne knjižnice, ki odloča o finančnih deležih za posamezne enote. V Franciji je bila organizacija knjižnic na univerzah vseskozi enotna za vso državo in predpisana z zakonom. Večina francoskih visokošolskih knjižnic je sicer zaživela precej pozno, vendar je bil že leta 1855 sprejet odlok o združevanju fakultetnih knjižnic. Vse so postale podrejene D irekciji (kasneje Državnemu sekretariatu) za univerze in m inistrstvu za vzgojo. Po letu 1962 so se začele knjižnice univerz m odernizirati (prosti pristop, modernizacija obdelave gradiva, standardi). Po študentskih uporih 1968 so na univerzah potekale reforme, ki naj bi posodobile staro univerzitetno strukturo. Dekret iz 1970 je uvedel na univerzah novo upravljalsko strukturo, od univerzitetnih knjižnic pa zahteval zagotovitev skupnih služb za njihov krog fakultet in študentov ter uvedel sodelovanje knjižničnih delavcev v univerzitetnem knjižničnem odboru. U niverzitetne knjižnice ločijo na uni­ verzitetne in m eduniverzitetne. Prve povezujejo posamezne fakultete, druge pa več univerz nekega geografskega področja (tako ima Pariz univerzitetne in m eduniverzitetne knjižnice).